Usoda družinskega zakonika še vedno nejasna

LJUBLJANA> Poslanci so precej časa namenili dopolnilom SDS k četrtemu členu družinskega zakonika in se tako zaustavili pri pojmu zunajzakonske zveze ter pri vprašanju urejanja pravnega položaja istospolnih skupnosti. SDS med drugim predlaga tudi, da bi otroka lahko posvojila le zakonca, moški in ženska.

Zunajzakonska skupnost stvar izbire, ne slučaja

Kot je pri četrtem členu dejal France Cukjati (SDS), je nedopustno, da država žensko in moškega, ki “slučajno dalj časa” živita skupaj, samovoljno obsodi na pravne posledice, ki veljajo za zakonsko skupnost. To je po Cukjatijevih besedah nesramno. Dopolnilo SDS ni nobeno prisiljevanje v poroko, gre le za čiste pravne pojme, saj bi moral biti status zunajzakonske skupnosti prostovoljna izbira, je dejal Cukjati.

Vsiljevanje registracije?

Po mnenju Majde Potrata (SD) hoče SDS z dopolnilom k četrtemu členu vsiliti registracijo zunajzakonske skupnosti. Kot je dejala, se zunajzakonski par svobodno odloči, da bo tako živel, nenazadnje pa se lahko odreče tudi pravnim posledicam, kot veljajo za zakonsko zvezo. Breda Pečan (SD) je poudarila, da obstajajo številne dolgoletne zunajzakonske skupnosti in ne vidi razloga, da bi nekoga prisilili k sklenitvi “uradne zunajzakonske skupnosti”.

Tudi Vito Rožej (Zares) meni, da je predlog SDS “zelo invaliden”. Zaveza, da bosta dva živela skupaj, je ob rojstvu otroka po Rožejevem mnenju zadostna.

V SLS za pripravo novega predloga

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik se je vnovič zavzel, da bi čim prej končali parlamentarno obravnavo zakonika ter predlog zavrnili, ministrstvo za delo pa bi v dobro vseh pripravilo novi, ustreznejši predlog. Poudaril je, da centri za socialno delo že težko čakajo na družinski zakonik, saj ta prinaša tudi številne dobre rešitve.

SDS je pri četrtem členu predlagal še, da se razmere glede istospolne partnerske skupnosti urejajo v posebnem zakonu, ne v družinskem zakoniku. Istospolna partnerska skupnost namreč ni družina po pojmovanju družine v naši ustavi, je pojasnil Cukjati.

Pravice otrok v istospolnih družinah

Rožej in tudi nekateri drugi koalicijski poslanci so poudarili, da otroci živijo tudi v istospolnih družinah, vendar nimajo vseh pravic. Zato urejanje njihovih pravic sodi v družinski zakonik in nikamor drugam.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je poudarila, da moramo otrokom v vseh družinah zagotoviti enake pravice. Ključno po njenih besedah je, da otroci živijo v istospolnih družinah in zato njihovih pravic ne moremo urejati v drugem zakonu ali pa se delati, kot da jih ni. Diskriminirati državljane na podlagi spolne usmerjenosti je nedopustno, je poudarila sekretarka.

80 do 90 odstotkov volivcev naj ne bi podpiralo zakonika

Ostro je do posvojitev otrok s strani istospolnih parov nastopil tudi poslanec SNS Miran Györek. Po njegovih besedah je vsem jasno, da vse analize, ki so bile doslej narejene v Sloveniji, kažejo, da med 80 do 90 odstotkov državljanov takega zakonika ne podpira. Sprašuje se o odgovornosti in dolžnosti poslank in poslancev do volivcev, ob čemer ne verjame kolegom, ki zastopajo zakonik v tej vsebini in obliki, da imajo pooblastilo svojih volivcev.

Razprava se vleče že eno leto

Družinski zakonik je v javno razpravo stopil že septembra 2009, v parlamentarni obravnavi je leto dni. Člani odbora za delo so mu v drugem branju namenili več kot 60 ur. Ker prvotni predlog družinskega zakonika ni imel dovolj podpore med poslanci, je ministrstvo za delo predlagalo kompromisni predlog, po katerem istospolni par ne more skleniti zakonske, temveč partnersko skupnost. Skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden posvoji otroka drugega.

LDS ne pristaja na kompromis

Predlog je pridobil podporo SD, Zares, Desus in nepovezanih poslancev, s tem pa je morebiti zakonik izgubil podporo LDS, ki na kompromis ne pristaja. Obenem predloga ne podira niti opozicija, ki pa skupaj s Civilno iniciativo za pravice otrok v primeru sprejetja zakonika napoveduje referendum.

Poslanci bodo o dopolnilih k zakoniku odločali nocoj v sklopu glasovanj.

STA