Uspelo je, mandatarska kandidatura je vložena!
Pod kandidaturo Marjana Šarca za predsednika vlade, ki so jo stranke peterčka včeraj vložile v državni zbor, je zbranih 43 podpisov poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Za pridobitev najmanj 46 glasov, ki jih potrebuje za izvolitev, se peterček še naprej dogovarja z Levico.
LJUBLJANA > Pet strank, ki že več kot dva meseca skupaj iščejo možnosti za sestavo slovenske vlade, je včeraj naredilo pomemben korak. Kaže, da je znotraj sredinske koalicije prevladalo prepričanje, da lahko le prvak LMŠ Marjan Šarec kolikor toliko verodostojno in učinkovito sestavi in vodi novo vlado. Tako imenovani peterček nima še zagotovljenih potrebnih 46 poslanskih glasov, a očitno računa, da mu jih bo v tednu dni, kolikor je še časa do predvidenega glasovanja o kandidatu za mandatarja, uspelo zbrati.
Poleg poslancev peterčka Šarec računa še na podporo Levice, ki pa je v prejšnjih dneh večkrat povedala, da njihova podpora ni samoumevna. Svet Levice je namreč vstop v vlado zavrnil, o projektnem sodelovanju s Šarčevo vlado pa se bo najprej izreklo članstvo na strankarskem referendumu, ki pravkar poteka, nato pa bo moral peterček z Levico še skleniti protokol o sodelovanju. Če Levica ne bi uradno podprla Šarca za mandatarja, bi ta lahko računal na podporo “prostih strelcev” iz drugih strank, morda iz SNS in NSi, ter na dva poslanca narodnostnih manjšin, saj je glasovanje tajno. A je ta podpora negotova. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je izjavil, da prvaku LMŠ kot mandatarju niso naklonjeni, predsedstvo stranke pa bo dokončno odločitev sprejelo jutri. V NSi odločitve o podpori Šarcu še niso sprejeli, v SDS pa se na vložitev Šarčeve kandidature do sinoči še niso odzvali. Rok za vlaganje mandatarskih kandidatur v drugem krogu se izteče jutri, a ni pričakovati, da bi do takrat še kdo vložil kandidaturo.
Dvanajstkrat od sedemnajstih poskusov
Parlament je doslej o mandatarskem kandidatu glasoval sedemnajstkrat, v petih primerih so bili kandidati neuspešni. Izvoljeni predsedniki vlade so se na položaj večkrat zavihteli s pomočjo konstruktivne nezaupnice, nekajkrat pa tudi s pomočjo opozicijskih poslancev, ki so zamenjali stran. Večina je bila izvoljenih v prvem krogu glasovanja.
Očitno pa se o sodelovanju v manjšinski vladi niso še dokončno odločili niti v SAB. Kot je v izjavi za medije dejal generalni sekretar SAB Jernej Pavlič, bo o vstopu v vlado odločal svet stranke po Šarčevi izvolitvi. Glede na kadrovski razrez, partnerski sporazum in protokol o sodelovanju bo svet stranke odločal, ali je sodelovanje v manjšinski vladi lahko koristno za državo. V Stranki Alenke Bratušek ne izključujejo možnosti projektnega sodelovanja z manjšinsko vlado.
Šarca je kot kandidata za mandatarja včeraj že sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. Njega je Šarec še osebno seznanil o kandidaturi, pogovarjala pa sta se tudi o nadaljnjih postopkih za oblikovanje nove vlade.
Če bo Šarec prihodnji teden izvoljen za mandatarja, bo moral do 1. septembra vložiti listo ministrskih kandidatov. Po vložitvi kandidatur za ministre je v prvem septembrskem tednu predvidena njihova predstavitev matičnim odborom, glasovanje o listi kandidatov pa je predvideno med 11. in 14. septembrom.
Če bo Šarec prihodnji teden v DZ dobil potrebno podporo, bo 40-letni novinec v državni politiki postal najmlajši slovenski predsednik vlade. Kar trije so premierji postali pri 41 letih, in sicer Lojze Peterle, Janez Drnovšek in Anton Rop.