Ustavni sodniki Janši niso priznali izjemnosti

LJUBLJANA > Neuradne informacije o zavržbi ustavne pritožbe zoper sodbo v zadevi Patria so v javnost pricurljale že pred nekaj dnevi, včeraj pa so prek tednika Reporter v medije prišli še vsi dokumenti, ki črno na belem potrjujejo, da Janez Janša pri varuhih ustave ni bil uslišan. Janšev primer mora najprej rešiti vrhovno sodišče, pravijo na ustavnem.

“Ustavna pritožba vsebuje resne očitke kršitev človekovih pravic pritožnika, ki zahtevajo njihovo skrbno, natančno in poglobljeno proučitev,” so sicer v svojem sklepu zapisali ustavni sodniki, a dodali, da “pritožnik ni izkazal očitnosti teh kršitev.” Preden so izčrpana vsa izredna pravna sredstva, lahko ustavni sodniki o ustavni pritožbi odločajo le izjemoma. To je takrat, ko je zatrjevana kršitev človekovih pravic očitna, z izvršitvijo sodbe pa bi za pritožnika nastale nepopravljive posledice.

Nastal bi dvom v legitimnost volitev

Prav na takšno izjemnost svojega primera se je skliceval Janša, čigar odvetnik Franci Matoz je ustavnemu sodišču predlagal tudi zadržanje izvršitve sodbe. Po mnenju Janše in Matoza obstaja utemeljena bojazen, da bo pravnomočna obsodba bistveno vplivala na pogoje in izid volitev. “Če ustavno sodišče ne bi zadržalo izvršitve izpodbijane pravnomočne sodbe in bi se kasneje izkazalo, da je bila obsodba v neskladju z ustavo, bi to vzpostavilo neodpravljiv dvom v legitimnost in ustavnost tovrstnih volitev,” je Matoz poudaril v pritožbi.

Trije sodniki bi pritožbo obravnavali

Janševih argumentov, da je bila sodba v zadevi Patria izrečena ob bistveni kršitvi človekovih pravic in da bodo z njo nastale za Janšo nepopravljive posledice, niso mogli zanikati sodniki Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Jan Zobec, zato se z zavržbo ustavne pritožbe niso strinjali. Na odločitev preostalih šestih sodnikov so se odzvali z ločenimi odklonilnimi mnenji.

“Upoštevaje težo posledic, ki jih za kogar koli pomeni odvzem osebne svobode, za katerega bi se kasneje izkazalo, da je do njega prišlo s kršitvijo človekovih pravic, se nisem mogel odločiti za zavrženje ustavne pritožbe,” je pojasnil Petrič. Sodbi prvostopenjskega in višjega sodišča glede storitve kaznivega dejanja “sprejema obljube” po njegovem tudi ne vsebujeta dovolj prepričljivih dokazov.

Jan Zobec meni, da bi ustavno sodišče moralo vsebinsko odločati, ne pa pritožbo zavreči, saj bi se s tem okrepilo zaupanje v delovanje pravne države. Dodaten razlog, da bi moralo sodišče primer Patria obravnavati kot izjemen, je po Zobčevem mnenju vpletenost prvaka največje opozicijske stranke in njegov odhod na prestajanje zaporne kazni tik pred volitvami. “Zato primer naravnost kliče po zadržanju izvršitve z izpodbijano sodbo naložene zaporne kazni in po čim prejšnji odločitvi o ustavni pritožbi. S tem bi bilo preprečeno, da bi na volilni izid padla senca dvoma v njegovo legitimnost - da ne omenjam možnosti sumničenj o zlorabah sodstva v politične namene,” meni Zobec.

Na abstraktnost sodbe in neprepričljivost dokazov v zadevi Patria je opozoril tudi ustavni sodnik Mitja Deisinger. Deisinger še utemeljuje, da sta v pritožbi podana oba bistvena pogoja za njeno obravnavo, tako očitna kršitev človekovih pravic kot nastanek nepopravljivih posledic.

Janša v petek v zapor

Po zavržbi ustavne pritožbe se bo moral Janša očitno v petek zglasiti na prestajanju kazni v zaporu na Dobu. Skoraj nemogoče je namreč, da bi vrhovno sodišče pred petkom odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti oziroma do odločitve zadržalo izvršitev sodbe. Novinarjem bo Janša svojo interpretacijo dogajanja predstavil danes. Napoveduje, da bo v družbi odvetnikov spregovoril “o pravkar odkritih novih kršitvah zakonitosti in ustavnosti v zadevi Patria.”JANA KREBELJ