Ustavno sodišče bo nadaljevalo obravnavo o pokojninski reformi

Slovenija
, posodobljeno:

Ustavni sodniki bodo danes nadaljevali obravnavo zahteve državnega zbora za presojo posledic referendumske pobude o pokojninski reformi. Na seji minuli teden je namreč niso končali.

Danes bodo na ustavnem sodišču nadaljevali obravnavo zahteve državnega zbora za presojo posledic referendumske pobude o pokojninski reformi.
Danes bodo na ustavnem sodišču nadaljevali obravnavo zahteve državnega zbora za presojo posledic referendumske pobude o pokojninski reformi.

LJUBLJANA> Kot je ocenil nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude, nadaljevanje obravnave pomeni, da odločitev ni preprosta. “To pomeni, da stvari niso črno-bele,” je dejal.

Na ustavnem sodišču zagotavljajo, da si prizadevajo za čim hitrejšo rešitev zadeve. Vendar je zaradi njene zahtevnosti in kompleksnosti potreben določen čas za poglobljeno presojo vseh pomembnih vprašanj, so poudarili na sodišču.

Instrukcijski, torej okvirni rok, v katerem naj bi odločili, je sicer 30 dni od vložitve zahteve in je potekel sredi februarja. Toda kot je pojasnil Ude, ni nobenih posledic, če instrukcijski rok preteče.

Bojan Bugarič s Pravne fakultete v Ljubljani, ki v zadevi zastopa sindikate, pa glede na vprašanja, postavljena na javni obravnavi sredi februarja, sklepa, da odločitev ne bo v prid sindikatom.

Ustavni sodniki so se na javni obravnavi 15. februarja seznanili s podrobnostmi, ki so jih zanimale v povezavi z zahtevo državnega zbora. Tako jih je med drugim zanimalo, koliko natančno znašajo izdatki za pokojninsko blagajno iz državnega proračuna in kakšni so načrti vlade za soočenje z neplačevanjem prispevkov v pokojninsko blagajno.

Na javno obravnavo so prišli tako predstavniki državnega zbora, vlade in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je vložila referendumsko pobudo.

Po mnenju državnega zbora, ki je zahtevo za ustavno presojo na ustavno sodišče posredoval 12. januarja, zaradi neuveljavitve novega pokojninskega zakona že prihaja do neustavnega stanja. V prihodnje pa bo v primeru njegove neuveljavitve še slabše, saj brez pokojninske reforme država ne bo zmogla izpolnjevati svojih obveznosti kot socialna država, meni.

Zveza svobodnih sindikatov, ki je vložila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma sredi decembra lani, pa ocenjuje, da zgolj domneva o ogroženem izvajanju socialne funkcije države še ne pomeni, da obstajajo razlogi za omejitev referenduma.

STA