Ustavno sodišče razveljavilo zakon o davku na nepremičnine

LJUBLJANA > Zakon o davku na nepremičnine je z današnjo razglasitvijo odločitve ustavnega sodišča - ustavno sodniki so jo sprejeli soglasno - v celoti razveljavljen. V neskladju z ustavo so namreč njegove temeljne določbe, brez katerih zakona ni mogoče izvrševati.

Da občine do drugačne zakonske ureditve ne bi ostale brez dela prihodkov, je ustavno sodišče odločilo, da se v tem obdobju uporabljajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se za letos odmerita v celoletni višini, ter davek na premoženje, ki se odmeri s 1. aprilom.

Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je tudi presodilo, da je zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v delu, ki se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin, v neskladju z ustavo.

Ustavno sodišče je presojo razširilo tudi s tem zakonom, ker se je s predpisi o množičnem vrednotenju ugotavljala davčna osnova. Presodilo je, da ureditev modelov vrednotenja pravnega položaja zavezanca ne ureja dovolj jasno in določno, poleg tega urejanje vprašanj, ki bi morala biti v pristojnosti zakonodajalca, prepušča vladi.

Ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da niso dani razumni razlogi za različne davčne stopnje za rezidenčna in nerezidenčna stanovanja ter za energetske nepremičnine in ostale poslovne in industrijske nepremičnine.

Poleg tega je možnost pritožbe zoper posplošeno tržno vrednost le navidezna, s čimer je kršena ustavna pravica do pravnega sredstva, so ugotovili ustavni sodniki.

Pretežni del denarja bi moral pripadati občinam

Deljivost davka med državo in občinami samo po sebi ni v neskladju z ustavo, je pa treba upoštevati, da so predmet obdavčitve nepremičnine ter da je davek na nepremičnine v temelji občinski davek, zato bi moral pretežni del denarja pripadati občinam, so menili sodniki.

Ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da možnost zvišanja ali znižanja stopenj za polovico za svoj del davka občinam ne daje zadostnih pooblastil, da bi lahko na podlagi lastnih sredstev učinkovito opravljale svoje naloge. Poleg tega bi bile občine v prehodnem obdobju (ko bi prejele znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012) odvisne od državnega proračuna, zato jim ne bi bila zagotovljena finančna avtonomija.

Kot je v izjavi po razglasitvi sodbe dejal Mozetič, to ne pomeni, da davka na nepremičnine ni ustavno dopustno uveljaviti. Vlada in zakonodajalec se lahko odločita, kaj obdavčiti. Glede na ugotovitve ustavnega sodišča pa je sedanji zakon nedomišljen, nedodelan, nedorečen, je povedal Mozetič in dodaja, da so nadaljnji koraki stvar zakonodajalca.

Davčni zavezanec mora že iz samega zakona vedeti, kaj ga čaka

Je pa Mozetič poudaril, da mora biti zakon toliko jasen in določen, da lahko davčni zavezanec iz samega zakona ve, kaj ga čaka oziroma kakšna bremena mu je država naložila, ne pa da se to prepušča podzakonskih aktom. Zakon so ustavni sodniki razveljavili v celoti, ker so pri ključnih zadevah ugotovili, da so neustavne. K odločitvi je sedem od devetih ustavnih sodnikov dalo ločena pritrdilna mnenja.

Tokratna odločitev temelji na šestih zahtevah, ki so jih vložili predstavniki občin in nekatere posamezne občine, skupina poslancev in državni svet.

STA

Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič.