Ustavno sodišče razveljavilo zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah

LJUBLJANA > Ustavno sodišče se je na seji 16. februarja odločilo za razveljavitev celotnega zakona, s katerim se je želelo zagotoviti pravno varstvo imetnikov podrejenega dolga in s katerim je DZ želel izpolniti odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016. Zakon je začel veljati decembra 2019, njegovo izvrševanje pa je ustavno sodišče zadržalo marca 2020.

V Banki Slovenije so zahtevo za oceno ustavnosti zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank vložili pred dvema letoma, ustavno sodišče pa je danes sporočilo, da ga je razveljavilo v celoti. "Ustavno sodišče potrjuje naše stališče, da je izpodbijani zakon v nasprotju s pravom EU in slovensko ustavo. Izpodbijani zakon ne upošteva načela samostojnosti in neodvisnosti centralne banke ter prepovedi monetarnega financiranja," so povzeli. Skupina pravnih strokovnjakov, ki so jo angažirali, je medtem pripravila predlog zakonske rešitve, javnosti ga bo predstavila v prihodnjih dneh, so napovedali.

Kot so danes sporočili iz sodišča, niso presojali ustavnosti vseh določb zakona oziroma se je izkazalo, da vse presojane določbe niso protiustavne. "Štelo pa je, da bi drugačna odločitev povzročila razcep ekonomske in pravne odgovornosti za odškodnine nekdanjim imetnikom na dva ločena subjekta, za kar ni mogoče kar domnevati, da ustreza namenu zakonodajalca," so zapisali.

Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je izpodbijani 40. člen, ki govori o izplačilu pavšalnega nadomestila in odškodnine s strani Banke Slovenije, v neskladju z ustavnim načelom samostojnosti oz. neodvisnosti centralne banke, ki ga je ustavno sodišče razložilo v skladu z razlago tega pojma v pravu EU. Na podlagi razveljavitve tega člena je sodišče razveljavilo še ostale, saj je to določbo štelo za vsebinsko jedro zakona, ki osmišlja vse ostale določbe.

"Izpodbijani 40. člen je na ustavno nesprejemljiv način posegal v splošne rezerve centralne banke oz. ji preprečeval njihovo samostojno oblikovanje, to pa v zvezi z naložitvijo odškodninske odgovornosti za opravljanje funkcije, ki ne spada med temeljne funkcije centralne banke. To je Banko Slovenije potencialno izpostavilo političnim pritiskom v zvezi z zagotovitvijo sredstev, potrebnih za njeno učinkovito delo," so ocenili na ustavnem sodišču.

Členi, ki opredeljujejo izplačila pavšalnih nadomestil, so v neskladju s prepovedjo denarnega financiranja, ki je del načela samostojnosti oz. neodvisnosti centralna banke iz ustave. Kot so povzeli, je zakonodajalec uvedel obveznost plačila, ki izhaja neposredno iz njegovih političnih odločitev, in ne iz načina, kako je Banka Slovenije opravljala svoje naloge. "Pavšalno nadomestilo je po svojem bistvu socialni korektiv oz. instrument socialne politike države, ki se ne sme financirati iz sredstev centralne banke," so poudarili.

Banka Slovenije medtem ni izkazala, da 10. člen, ki govori o javni objavi dokumentov, posega v s pravom EU skladno razloženo ustavno pravico do poslovne skrivnosti, opredeljene v ustavi.

Tudi členi, ki govorijo o virtualni podatkovni sobi, ne posegajo v ustavno pravico do varstva poslovne skrivnosti. Ta varuje informacije oziroma podatke poslovne narave, ki so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnemu tekmecu nekemu poslovnemu subjektu povzročila občutno škodo. Tega, upoštevaje predvsem močno časovno oddaljenost obdobja izbrisa kvalificiranih obveznosti, predlagateljica ni izkazala, so dodali na ustavnem sodišču.