Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost referendumske zakonodaje
Ustavno sodišče je presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunski denar za kampanjo porablja, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu, meni sodišče.
LJUBLJANA > Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon o referendumu in ljudski iniciativi v neskladju z ustavo, ker referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno in pomensko določljivo, menijo ustavni sodniki in dodajajo, da mora imeti vrhovno sodišče izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid.
Ustavno sodišče je prav tako ugotovilo, da sta v neskladju z ustavo dela zakona o volilni in referendumski kampanji, ker vladi omogočata, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Zakonska ureditev tako prekomerno posega v pravico glasovanja na referendumu, menijo ustavni sodniki.
“Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volilce o predmetu referenduma informira stvarno celovito in transparentno. Lahko se v referendumu javno izreče za ali proti zakonu, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo,” v danes objavljeni odločbi vladi nalagajo ustavni sodniki. Samo pri takem ravnanju lahko uporablja proračunski denar.
Vrhovno sodišče o tem, ali je vlada ravnala v skladu z zahtevami
Ustavno sodišče ni niti ugotavljajo niti presojalo, ali je v konkretnem referendumskem postopku o zakonu o drugem tiru vlada ravnala v skladu z opisanimi zahtevami. O tem bo odločalo vrhovno sodišče, ki se je s prošnjo za presojo tudi obrnilo na ustavno sodišče.
Protiustavnost zakonske ureditev, na podlagi katere je vlada organizirala referendumske kampanje, pa sama po sebi še ne pomeni nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na referendumski izid, so zapisali ustavni sodniki, ki so odločitev sprejeli soglasno.
Vrhovno sodišče bo moralo v referendumskem sporu, ki ga je prekinilo, presoditi, ali so bile konkretne aktivnosti, ki jih je vlada izvajala v referendumskem postopku, v skladu z razlogi iz odločbe ustavnega sodišča. “Presoditi bo torej moralo, ali je vlada kot organizatorka referendumske kampanje volilce stvarno, celovito in transparentno informirala. Če bo ugotovilo nepravilnosti, bo moralo presoditi še, ali so oziroma bi lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu,” piše v odločbi.
Cerar: Vlada bo glede drugega tira spoštovala odločitev vrhovnega sodišča
Premier Miro Cerar razume odločitev ustavnega sodišča glede referendumske zakonodaje, se mu pa zdi nenavadno, da zakonodaja, ki je veljala praktično od osamosvojitve, prav v primeru referendumskih postopkov o zakonu o drugem tiru ni prestala ustavne presoje.
“Razumem, da je do odločitve ustavnega sodišča prišlo, je pa nenavadno, da je bil zakon, ki je veljal praktično od začetka osamosvojitve in smo po njem izvedli na desetine referendumov, v tem primeru prvič na preizkusu ustavnosti,” je ob robu sejma Natour Alpe-Adria novinarjem dejal Cerar.
Ob tem je znova poudaril, da je gradnja drugega železniškega tira Divača-Koper nujna, saj bodo prometni tokovi Slovenijo sicer zaobšli. Projekt je, tako Cerar, tik pred izvedbo, zanj je Slovenija dobila tudi veliko evropskega denarja. “Gre za mesece, ki so za nas lahko usodni,” je poudaril.
Vlada bo po premierjevih besedah spoštovala odločitev vrhovnega sodišča glede referendumskega postopka v primeru zakona o drugem tiru, želi pa si čimprejšnjega začetka gradnje projekta, ki je trenutno v mirovanju. “Drugi tir ne sme biti pokopan, če bo, bo pokopana Slovenija, na transportnem zemljevidu nas ne bo,” je zatrdil Cerar.