Ustavno sodišče zavrnilo Kovačičevo pobudo glede referenduma o drugem tiru

LJUBLJANA > Odlok o razpisu referenduma je DZ sprejel 4. julija, predlog parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, da se referendum izvede zadnjo septembrsko nedeljo, pa so podprli koalicijski poslanci.

Opozicija se je zavzemala, da bi bil datum referenduma razpisan na dan predsedniških volitev, kar so utemeljili s tem, da bi privarčevali okoli tri milijone evrov. To je v pobudi izpostavil tudi Vili Kovačič in pojasnil, da je odlok DZ v neskladju z načelom socialne države, ker ne zagotavlja gospodarne porabe proračunskega denarja.

Kovačič: Zadeva lahko gre na evropsko sodišče

Na ustavnem sodišču so zapisali, da gre za zelo splošen očitek, zato da sodišče ni moglo preizkusiti. “Kako je to splošno, kje je tu splošnost,” je bil v odzivu ogorčen Kovačič.

Sklep sodišča še preučuje, je pa dejal, da v njem vidi kontradiktornost. Izpostavil je, da sta sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič glasovala proti takšnemu sklepu. “Bomo videli, kaj bomo naprej, lahko gre zadeva tudi na evropsko sodišče,” je dejal.

Kovačič, pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru, je v pobudi, ki jo je na ustavno sodišče nesel že dan po sprejemu odloka, zapisal, da odlok datum določa tako, da se tridesetdnevna kampanja začne v času dopustov in parlamentarnih počitnic, z vidika enakih možnosti državljanov diskriminatoren tako do pobudnika referenduma kot tudi do udeležencev, ki bi želeli ali so se že najavili sodelovati v kampanji.

Ustavno sodišče je v sklepu, s katerim je zavrnilo pobudo, zapisalo, da gre pri referendumski kampanji predvsem za oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volilcev pri glasovanju na referendumu. “Njen namen je zagotoviti dobro informiranost volilcev in seznanitev z vsebino zakona, z argumenti zagovornikov zavrnitve zakona in z argumenti zagovornikov uveljavitve zakona,” so zapisali.

V čas počitnic in dopustov bo padla prva četrtina kampanje

Ustavno sodišče je pri presoji upoštevalo, da izvajanje kampanje med počitnicami in dopusti samo po sebi ne pomeni, da je kampanja v celoti onemogočena oziroma neučinkovita, v času sodobnih tehnologij gre kvečjemu za manjšo učinkovitost.

V čas počitnic in dopustov bo padla ena četrtina kampanje, pri čemer je to prva četrtina kampanje. To je pomembno tudi v luči nekaterih drugih rokov, ki jih določa zakonodaja in ki lahko vplivajo na učinkovitost referendumske kampanje. V konkretnem primeru ti roki padejo čisto na konec meseca avgusta, so zapisali na sodišču in dodali, da gre za zadnji teden počitnic in dopustov, ko je razumno pričakovati, da so se volilci večinoma že vrnili v vsakdanje življenje.

Pretežni del referendumske kampanje se bo vendarle odvijal v mesecu septembru, ki v tem okolju običajno ni počitniški mesec. Glede na navedeno je pobudnikov očitek o skrajšanju referendumske kampanje neutemeljen, so izpostavili.

Ločeni mnenji dveh ustavnih sodnikov

Ločeni odklonilni mnenji sta, kot rečeno, napisala ustavna sodnika Šorli in Jaklič. Prvi se ne strinja s presojo, da DZ z umestitvijo ene četrtine kampanje v čas počitnic in dopustov ne bo nedopustno posegel v možnost učinkovite referendumske kampanje in posledično možnost učinkovitega izvrševanja pravice do glasovanja na referendumu.

“Zanesljivo čas teka referendumske kampanje lahko poseže v pravico do glasovanja ali pravico do učinkovite kampanje. Ni pomembno samo, da je dan glasovanja določen tako, da volilci lahko neovirano in v čim večjem številu glasujejo, ampak tudi da lahko v za to določenem obdobju kampanja neovirano poteka,” je izpostavil Šorli.

Poudaril je, da mora kampanja potekati v času, ko bo lahko nagovorila čim širši krog ljudi, to pa v dopustniškem in počitniškem času ni mogoče. “V obravnavanem primeru bo šla kampanja v četrtini časa njenega trajanja mimo kar pomembnega števila ljudi,” je zapisal.

Jaklič je zapisal, da odločitev ustavnega sodišča v resnici za nikogar ni dobra, tudi ne za zaupanje v institucijo, ki jo je sprejela.

Tudi sam je ocenil, da odlok po nepotrebnem omejuje pravice do učinkovite kampanje, ki so zajete v ustavni pravici do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Zapisal je, da bi bilo za dan glasovanja moč določiti tudi katerega od drugih preštevilnih dni znotraj roka po tem datumu, ki pravic sploh ne obremeni oziroma jih več kot očitno omeji bistveno manj.

“Takšne bi bile na primer skoraj vse nedelje, ki nastopijo po sedaj določenem datumu glasovanja. Že nedelja takoj za 24. septembrom ali ena za njo bi pomenila, da noben del referendumske kampanje, kot integralni del pravice do glasovanja na referendumu, ne bi potekal v času poletnih počitnic,” je zapisal Jaklič.

STA