Ustavno sodišče zavrnilo vse pobude delavcev migrantov
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo delavcev migrantov zoper odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov. Brgleza odločitev veseli, v sindikatu pa so zaskrbljeni. Medtem so delavci migranti vložili novi pobudi za razpis referenduma, Brglez pa bo tokrat določil rok za zbiranje podpisov.
LJUBLJANA > Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo delavcev migrantov zoper odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov o šestih zakonih. Poleg tega so ustavni sodniki zavrnili njihove pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti sedmih zakonov.
Glede pritožbe zoper odločitev predsednika DZ je ustavno sodišče ocenilo, da so bile pobude volivcem za zbiranje podpisov uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in zgolj za uresničitev povsem drugega namena pobudnika.
Ustavno sodišče ugotavlja, da je pobudnik referendumov očitno želel zgolj zavlačevati zakonodajne postopke, da bi na ta način dosegel drugačno zakonsko ureditev dohodnine. Pobude volivcem za zbiranje podpisov so bile tako uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in zgolj za uresničitev povsem drugega namena pobudnika. "Taka uporaba pravice v nasprotju z njenim namenom pa tudi po oceni ustavnega sodišča glede na prikazane okoliščine tega primera pomeni njeno očitno zlorabo," so zapisali.
Poleg tega mora biti na zlorabo pravice pozoren vsak državni organ, ki mu zakon nalaga odločanje o pravici. To po navedbah ustavnega sodišča zavezuje tudi predsednika državnega zbora, ko mora odločiti, ali je vložena referendumska pobuda v skladu z zakonom. Pri tem mora nedvomno preprečiti tudi očitne zlorabe te pravice, so še opozorili ustavni sodniki.
Zato so očitki pobudnika o protiustavnosti ravnanja predsednika DZ in s tem protiustavnosti postopka sprejetja izpodbijanih zakonov neutemeljeni, so sklenili ustavni sodniki. Sindikat delavcev migrantov je namreč zatrjeval tudi protiustavnost postopka sprejetja izpodbijanih zakonov zaradi domnevne nepravilnosti, predsedniku DZ pa tudi očital, da je s tem, ko ni določil roka za zbiranje podpisov, kršil pravico do svobode izražanja.
Brglez je odločitev ustavnega sodišča pozdravil ter navedel, da ga "veseli, da je ustavno sodišče pritrdilo temu, da je treba pravico do referenduma zavarovati pred morebitnimi zlorabami".
Nasprotno so zaskrbljenost izrazili v sindikatu. Bojijo so, da takšna odločba odpira vrata morebitnim zlorabam v prihodnje. Po besedah odvetnika Sindikata delavcev migrantov Slovenije Davorja Ozmeca je ustavno sodišče enemu posamezniku podelilo pristojnost odločanja o ustavnih pravicah, pri čemer zoper njegovo odločitev ni na razpolago pravnih sredstev. O nadaljnjih korakih odvetnik delavcev migrantov še ni želel govoriti, saj se bodo odločili v prihodnjih dneh.
Odločitev ustavnega sodišča je naletela na odobravanje v koalicijskih strankah. V SMC so veselil, da je ustavno sodišče izrecno ugotovilo, da je šlo v primeru teh pobud za očitno zlorabo instituta pravice do referenduma. Zato pozivajo delavce migrante, da ne zlorabljajo pravice do referenduma. Tudi Desus odločitev veseli, saj delavci migranti za vložitev svojih pobud po njihovem mnenju niso izkazali pravnega interesa. Prav tako v SD pozdravljajo "vsebinsko in suvereno odločitev ustavnega sodišča, ki bo nedvomno odpravila vprašanja glede dopustnosti tovrstnih ravnanj, ki so puščala dvome glede zlorabe pravice do referenduma".
Od opozicijskih strank se je po odločitvi ustavnega sodišča doslej odzvala le NSi, kjer so zapisali, da odločitev ustavnega sodišča spoštujejo, in se osredotočili predvsem na problematiko obdavčevanja delavcev migrantov. Da je negativno presenečen nad odločitvijo ustavnega sodišča, pa zapisal nepovezani poslanec Andrej Čuš, po mnenju katerega je ustavno sodišče s svojo odločitvijo suspendiralo voljo ljudi.
Medtem se je izkazalo, da so v sindikatu v ponedeljek vložili še dve pobudi za začetek postopka za razpis referendumov, in sicer o zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka ter noveli zakona o dedovanju.
Predsednik DZ bo tokrat določil rok za zbiranje podpisov, saj so so okoliščine, ki so spremljale vlaganje njihovih predhodnih referendumskih pobud, v primerjavi s sedanjima dvema niso povsem primerljive. Rok za začetek zbiranja podpisov bo začel teči 1. septembra, je sporočil Brglez.
Kot so pojasnili v njegovem kabinetu, Brglez nima druge možnosti, kot da določi rok za zbiranje podpisov. Pri omenjenih pobudah namreč ni tako očitnih znakov oziroma dokazov, da gre za poskus zlorabe, čeprav je Brglez prepričan, da je temu tako. Zato predsednik DZ člane sindikata poziva, da "prenehajo z izigravanjem pravne države in z zlorabo instituta referenduma ter da ne postavljajo svojih osebnih interesov pred delovanje države".
Iz vloženih pobud ni razvidno, kaj jih v zakonih moti. V sindikatu delavcev migrantov za pojasnila o vloženih referendumskih pobudah tudi niso bili dosegljivi, prav tako o vložitvi pobud v ponedeljek niso obveščali javnosti.
STA