V gozd hitro, a ne prenagljeno
V gozdovih je bil do zdaj nevaren žled, zdaj bo nevarna izvedba del. Sečnja je zelo nevarno opravilo, sečnja po žledolomu pa je še mnogo bolj nevarna, opozarjajo gozdarji na to, da je treba sanacijo poškodovanih gozdov začeti hitro, a nikakor nepremišljeno.
PRIMORSKA > Potem ko se je žled stopil, so konec tedna in včeraj gozdarji vendarle uspeli pogledati tudi malo globlje v poškodovane gozdove. “Danes smo si ogledali Leskovo dolino za Snežnikom, kjer so drevesa izredno poškodovana,” je včeraj povedal vodja postojnske enote Zavoda za gozdove Anton Smrekar.
Prav na območju severno od Snežnika je škoda večja, kot so sprva menili, ponekod pa tudi manjša. “Za zdaj je na našem območju bolj ali manj poškodovanih 60.000 hektarjev gozdov,” pravi Smrekar.
Ohraniti čim več listavcev
Za 30 do 50 odstotkov je sečnja od žleda poškodovanega gozda dražja od običajne.
To pa ne pomeni, da bo treba posekati tolikšne površine. Drevesa, ki so ohranila vsaj tretjino krošnje, velja ohraniti. Prav tako bodo gozdarji verjetno priporočili lastnikom, da prepustijo naravni obnovi gozdove, v katerih je poškodovanih manj kot 30 odstotkov dreves. Kjer jih je poškodovanih polovica ali več, pa bodo morali razmišljati o sajenju.
“Na srečo imamo gozdarji metodologijo za določanje obsega in stopnje poškodovanosti že določeno in utečeno,” pojasni Milan Race, vodja sežanske enote Zavoda za gozdove, kjer so tudi po včerajšnjem podrobnejšem pregledu prizadetih gozdov ostali pri prvih številkah: na območjih od Šembij do Knežaka in od Volč do Senožeč je prizadetih 5000 hektarjev gozdov oziroma približno 150.000 kubičnih metrov lesne mase.
Sečnja po žledu je dražja
Tudi Race pravi, da bodo poskušali pri sanaciji poškodovanih gozdov pustiti čim več dreves. “To velja še zlasti za listavce in med njimi še posebej za hraste, ki se dobro obraščajo.”
S sečnjo listavcev bodo poskušali čim bolj odlašati tudi zato, da bi ublažili pritisk velike količine lesa na trg, kar bi dodatno znižalo že sicer (zaradi poškodb) nižje cene. “Stroški sečnje po žledu so za 30 do 50 odstotkov višji kot pri običajni sečnji, cena poškodovanega lesa je nižja in če bo še dodatno padla zaradi velike ponudbe, lastniku ne bo ostalo nič,” meni Race.
Varnost na prvem mestu
Pri iglavcih pa bi bilo odlašanje s sečnjo usodno zaradi podlubnikov. Ker se ti začnejo razmnoževati, ko se temperatura približa 20 stopinjam Celzija, kar je v naših razmerah lahko že aprila ali maja, bo treba do takrat spraviti iz gozda čim več iglavcev. Zlasti smreke, pa tudi jelke, macesen in bor.
To bo to pomlad izjemno hud zalogaj, ki ga po mnenju strokovnjakov z domačo delovno silo ne bomo zmogli, ker je usposobljenih ljudi in podjetij za tak obseg premalo. “Da bi to opravljali z javnimi deli, je nemogoče. To lahko opravijo samo usposobljeni sekači z znanjem in izkušnjami,” meni Smrekar. Race mu pritrdi: “Z javnimi deli bi morda lahko opravili le nekaj preprostih del, kot je čiščenje, drugega ne.”
Oba pa opozarjata, da je sečnja po žledu še mnogo nevarnejša kot običajna: “Tu govorimo o zelo velikih napetostih. Drevesa ležijo eno čez drugo; ko spodrežeš eno, se lahko sprožita dve drugi. To je izjemno nevarno delo,” pove Smrekar.
Za lastnike bodo gozdarji sicer pripravili nekaj tečajev; toda že zdaj jih pozivajo, da dela, če jih niso vešči, raje prepustijo usposobljenim.
MARICA URŠIČ ZUPAN