V 65 občinah odpravljajo neskladja glede volilnih enot - A ne vsi: na tnalu tudi občine Piran, Idrija, Tolmin in Vipava
Ministrstvo za javno upravo je ob pripravi sprememb zakona o lokalnih volitvah lani opravilo analizo volilnih enot v občinah in pri 65 občinah po državi opazilo neskladja z načelom enakosti volilne pravice. Občine morajo neskladja odpraviti do pomladi 2025. Večina se je teh opravil že lotila.
SLOVENIJA > V skladu z zakonom o lokalnih volitvah občinski svet sprejme odlok o določitvi volilnih enot. Ustavno načelo enakosti volilne pravice, ki je zajeto tudi v 20. členu zakona, določa, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Povsod, kjer je ministrstvo z analizo ugotovilo, da število volilcev med volilnimi enotami odstopa za deset ali več odstotkov, morajo občine ukrepati.
Tako bodo morale občine bodisi spremeniti meje volilnih enot bodisi število volilnih enot ali pa število članov občinskega sveta. Občinske predpise morajo uskladiti najkasneje do pomladi prihodnje leto.
Zaradi neskladja z načelom enakosti volilne pravice bodo v 65 slovenskih občinah morali bodisi spremeniti meje volilnih enot bodisi število volilnih enot ali pa število članov občinskega sveta. Občinske predpise morajo uskladiti najkasneje do pomladi 2025.
Januarja je ministrstvo o tem z dopisom opozorilo tiste občine, kjer so ugotovili neskladja med občinskimi odloki in zakonskimi določbami. Februarja so na ministrstvu pripravili še strokovni posvet, na katerem so občinam predstavili ugotovitve analiz in možne rešitve. Konec junija so deset občin, ki do takrat še niso pristopile k ukrepanju, vnovič opozorili.
Gre za občine Idrija, Tolmin, Vipava, Piran, Šmarješke Toplice, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Središče ob Dravi, Veržej, Šmarje pri Jelšah in Ljutomer. Ostale občine, v katerih je bilo ugotovljeno neskladje med občinskim odlokom in zakonom, so ministrstvo že obvestile o svojih aktivnostih za odpravo neskladij.
Na vprašanja desetim občinam so z devetih odgovorili, da so že začeli z ukrepi za odpravo neskladij. Občinske svete so seznanili s tem, da bo treba spreminjati odloke o oblikovanju volilnih enot in številu članov občinskega sveta.
Kako v štirih primorskih občinah
Na Občini Piran so zapisali, da je zadeva kompleksnejša, kot se zdi, zato je preuranjeno govoriti o tem, kakšne spremembe bodo naredili. Jih bodo pa izvedli do naslednjih lokalnih volitev.
Na Občini Idrija tehtajo med možnostjo spremembe meja volilnih enot 2 in 3 ter spremembo števila članov občinskega sveta, ki se jih voli v volilnih enotah, pri čemer bi v volilni enoti 2 volili enega svetnika manj, v tretji volilni enoti pa enega več.
Na tolminski občini so potrdili, da se na pozive ministrstva doslej res še niso odzvali, da pa se bodo do zapovedanega roka.
Tudi vipavska občina še ni ukrepala, ker obstaja možnost priključitve zaselka Otošče, ki trenutno spada v občino Divača, k vipavski občini. To bo vplivalo na strukturo volilcev in zastopanost prebivalcev v občini, a so se po zadnjem pozivu ministrstva vseeno odločili, da bodo začeli urejati neskladja v okviru obstoječega stanja v občini. Kot najboljša možnost za uskladitev neskladij pa se jim za zdaj kaže premestitev ene krajevne skupnosti v drugo volilno enoto.
V Radencih bržkone referendum
Med 65 od skupaj 212 občinami, v katerih je ministrstvo sicer ugotovilo odstopanje od matematične enakosti volilnih enot za deset odstotkov in več, so tudi Radenci. Župan Radencev Roman Leljak je povedal, da občina išče možne rešitve. Tako je občanom v občinskem časopisu predstavil tri različice: zmanjšanje števila svetnikov na 11, oblikovanje dveh volilnih enot ali uvedbo večinskega sistema z enajstimi volilnimi enotami. Trenutno sta v občini Radenci, ki glede na podatke z njihove spletne strani šteje nekaj več kot 5000 prebivalcev, dve volilni enoti, prva v Radencih, druga na Kapeli. Šestnajst članov občinskega sveta pa izvolijo po proporcionalnem sistemu.
V anketi med volilci, v kateri je sodelovalo približno 14 odstotkov upravičencev, je večina udeležencev podprla večinski sistem. Leljak bo predlog spremembe statuta Občine Radenci predstavil občinskemu svetu, ki bo o tem odločal. “Če ne bomo mogli doseči soglasja, saj politične stranke predlogu spremembe v večinski sistem nasprotujejo, bom predlagal referendum in naj ljudje sami pokažejo svojo voljo,” je napovedal.
Število članov občinskega sveta sicer ni zakonsko natančno določeno, so povedali na ministrstvu za javno upravo. Zakon o lokalni samoupravi namreč določa le, da občinski svet samostojno določi število članov v statutu občine, ki pa ne sme biti manjše od sedem in ne večje od 45.
Zakon o lokalnih volitvah pa je, sicer zgolj za potrebe ustanavljanja občin in prvih volitev v občinske svete, v prehodnih določbah navedel, da se število članov občinskega sveta določi glede na število prebivalcev v občini, tako da, denimo, občinski svet šteje od sedem do 11 članov v občini z do 3000 prebivalcev, od 12 do 15 članov v občini z do 5000 prebivalcev, od 16 do 19 članov v občini z do 10.000 prebivalcev in tako naprej do največjih občin, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev in katerih občinski svet šteje od 36 do 45 članov.
S tem je bila zagotovljena tudi primerljivost velikosti občinskih svetov med primerljivimi občinami. Četudi člen ne velja več, mora biti po mnenju ministrstva odločitev za spreminjanje števila svetnikov “racionalna, kar pomeni, da mora temeljiti na primerljivem številu članov s primerljivimi občinami”.
