V četrtek potrdili 1564 okužb, na Primorskem 98

SLOVENIJA > Delež pozitivnih testov je bil 26,5-odstoten, kar je skoraj dve odstotni točki manj kot dan prej. Reprodukcijsko število je ena, torej vsak okuženi okuži “le” eno osebo. 14-dnevna incidenca (število okuženih na 100.000 prebivalcev v 14 dnevih) se zmanjšuje in kaže, da smo v Sloveniji že dosegli vrh okužb. Sodeč po sedemdnevni incidenci pa smo že krepko čez vrh, je na novinarski konferenci nanizal vladni govorec Jelko Kacin.

Na Primorskem so včeraj potrdili 98 novih okužb. Največ, 18, so jih potrdili v Idriji. V Kopru so jih potrdili 17. V Ajdovščini so potrdili osem primerov. Po šest novih primerov so potrdili v Tolminu, Novi Gorici in Postojni. Po pet primerov so potrdili v Ilirski Bistrici in Kobaridu. V Izoli so potrdili štiri primere. Po tri primere so potrdili v Pivki, Komnu, Bovcu in občini Šempeter-Vrtojba. Po dva primera so potrdili v Piranu, občini Renče-Vogrsko, Divači in Ankaranu. Po en primer so potrdili v Sežani, Vipavi in občini Miren-Kostanjevica.

“Podatki kažejo, da je trend dober. Kažejo, da se razmere počasi stabilizirajo,” je dejal. In še: “Če bo šel trend tako še naprej, se lahko veselimo prihodnosti in razmišljamo o tem, kaj bi vlada lahko storila prihodnji teden.”

Tako kot v minulih dneh, so tudi včeraj po državi zabeležili več žarišč. V Kranju so včeraj potrdili 64 novih okužb, na Jesenicah in v Šentjurju 23, Škofji Loki 15, Bohinju 14. V Idriji, Tržiču in Medvodah so potrdili po 18 novih okužb, v Mengšu 12, Grosuplju in Kamniku po 38, v Kočevju 27, Domžalah 25, Celju 33, Velenju 35, Slovenski Bistrici 30, Žalcu 21, Radencih 22, Gornji Radgoni 16, Beltincih 13, Rogaševcih 27. V Ljubljani so včeraj potrdili 246 novih okužb, v Mariboru 77.

Petrovec: Hitri antigenski testi ne odkrijejo asimptomatskih oseb

Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec je zatrdil, da tudi spremenjen način testiranja daje prave informacije glede razširjenosti okužb. “Bolj nas skrbi zasedenost bolnišnic in intenzivnih oddelkov,” je povedal.

“V drugem valu epidemije smo število testiranj dvignili za petkrat v primerjavi s prvim valom. To je ekstremni napor za vse, ki delajo v laboratorijih. Oktobra smo 99,1-odstotka vseh vzorcev obdelali v 24 urah, 70 odstotkov znotraj 12 ur,” je poudaril.

Opozoril je, da je pri uvajanju hitrih antigenskih testov nujna previdnost, saj so lahko vprašljive kakovosti in njihova uporaba ni priporočljiva v primerih asimptomatskih oseb. “Vsi proizvajalci antigenskih testov pišejo, da so namenjeni dokazovanju simptomatskih oseb med prvim in petim dnevom okužbe”, je izpostavil Petrovec. “Test mora odkriti vsaj osem od desetih pozitivnih. Bali bi se, da bi dva okužena 'izpustili' v bolnišnici in bi tam raznesla okužbo,” je pojasnil. Antigenski test namreč zgreši večino asimptomatskih oseb, ki bi jih odkrili z molekularno metodo.

Država v skupen nakup testov

Skupina pri ministrstvu za zdravje se, tako Petrovec, glede kakovosti antigenskih testov trudi izluščiti podatke ki so na voljo v tujini. Pri tem ne more predlagati uporabe določenega testa, ampak lahko naredi izbor podatkov, ki bi zdravstvenim ustanovam pomagali pri izbiri. Antigenske teste zdaj izbira vsaka zdravstvena ustanova zase.

Država pa se je odločila za skupen nakup testov. “Prijavili smo se v skupen evropski nakup, da bi dobili čim več po čim boljši ceni. Upamo, da se bo to zgodilo čim prej,” je o tem dejal Kacin. Napovedal je, da pred aprilom ne moremo pričakovati cepiv. “Država hoče imeti odločilno besedo, ne želimo si, da bi kdorkoli služil in predrago zaračunaval teste ter se izognil odgovornosti za svoje početje. Zdaj ni čas za igranje z zdravjem ljudi, čas je za solidarnost,” je dejal. “S hitrimi testi ne moremo rešiti epidemije in z njimi ne moremo nadomestiti ukrepov, ki smo jih dolžni spoštovati, to so nošenje mask, distanca in skrbna higiena rok,” pa je pripomnil Petrovec.

Evropske države rezultate antigenskih testov vodijo ločeno od evidence okužb, odkritih s PCR testi (molekularno metodo). Sicer pa so po besedah Petrovca v Sloveniji na voljo hitri molekularni testi za takojšnjo triažo hudo bolnih, življenjsko ogroženih oseb.

Možgane je treba trenirati za občutje sreče in optimizma

Psihologinja Andreja Poljanec je prebolela covid-19 in se tako na lastni koži prepričala, da je “covid zmešnjava marsikoga pahnila v stisko”. A prepričana je, da smo ljudje sposobni poiskati stvari, za katere smo lahko hvaležni, tudi v tej zahtevni življenjski situaciji. “Hvaležni smo lahko za lepo jesen, da smo se naučili skuhati nekaj novega, za dobro sosedo, simpatičnega hišnega ljubljenčka … S tem spodbudimo treniranje naših možganov za občutje sreče in optimizma,” je povedala.

V primeru globlje stiske, denimo povezane s preživetjem družine, je pomembno imeti stike z odraslimi, vrednimi zaupanja. Če jih ni, je na voljo pogovor, tudi po telefonu, s strokovnjakom.

“Pri konfliktu z otroki pa se lahko odločimo, da bomo mi prvi prišli nasproti. Zadržimo se negodovanja, ki nam krade energijo in ustvarja slabo vzdušje. Energijo porabimo za dobra dela – nekoga razveselite, pokličite, se igrajte in hecajte,” priporoča. In predlaga: “Z otroki razmislite o idejah za skupna doživetja, prisluhnite drug drugemu, postavljajte podvprašanja in se za otroke zanimajte. Na tak način se ljudje okoli nas počutijo ljubljene, sprejete in jim je ob nas prijetno.”