V DNS obsojajo grožnje in pritiske na novinarje

Slovenija
, posodobljeno:

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) ugotavljajo, da se je v zadnjih mesecih močno povečalo število novinarjev, ki opozarjajo na verbalne, konkretne, javne in nejavne grožnje in pritiske, ki so jih deležni zaradi opravljanja svojega dela.

Soočanje z grožnjami in pritiski je sicer vsakdanji, vendar v demokratični družbi nesprejemljiv del novinarskega poklica, poudarjajo v DNS.
Soočanje z grožnjami in pritiski je sicer vsakdanji, vendar v demokratični družbi nesprejemljiv del novinarskega poklica, poudarjajo v DNS.Daniel Novakovic/Sta

LJUBLJANA> V današnji izjavi za javnost zato ostro obsojajo vse poskuse javnosti, politike, lobistov, urednikov, lastnikov medijev in drugih zastopnikov različnih interesov, da poskušajo z grožnjami vplivati na vsebino novinarskega poročanja ali uredniško politiko medija.

Pritiski niso le konkretne grožnje z nasiljem zoper novinarja, njegovo lastnino ali njegove bližnje, ampak tudi javno osebno diskreditiranje preko socialnih omrežij ter številne tožbe, preko katerih posamezniki in institucije poskušajo doseči molk novinarjev. Prav tako je po mnenju društva obsojanja vreden in nezakonit mobing zaradi izražanja mnenj in stališč znotraj uredništev, o katerem poročajo nekateri novinarski kolektivi.

Če zakonik novinarja kriminalizira, naj ga tudi ščiti

Soočanje z grožnjami in pritiski je sicer vsakdanji, vendar v demokratični družbi nesprejemljiv del novinarskega poklica. Če slovenski kazenski zakonik kriminalizira novinarja in urednika zaradi razžalitve in krnitve ugleda, v DNS zahtevajo, da pristojni organi v enaki meri in s primerljivo zavzetostjo ta isti zakonik uporabljajo tudi za zaščito novinarjev.

DNS kolege poziva, da ne molčijo in svojim urednikom nemudoma razkrijejo vse oblike pritiskov nanje. Če ti ne sprožijo ustreznih postopkov za njihovo zaščito, naj o tem obvestijo društvo in v primeru kaznivih dejanj tudi organe pregona.

Po podatkih Novinarjev brez meja sta v letu 2010 pri svojem delu življenje izgubila 102 novinarja. Zato je treba vsako grožnjo novinarju vzeti ne le kot pritisk na svobodo govora in neodvisnost medijev, ampak kot potencialno življenjsko ogrožujočo, poudarjajo v tem stanovskem društvu.

Težavno poročanje o Patrii

Na tovrstne pritiske na novinarje je danes opozorila tudi Liberalna akademija, ki posebej izpostavlja težave novinarjev pri poročanju o primeru Patria.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar pa je izpostavil, da se mu zdi logično, da o takšnih "grožnjah in pritiskih na novinarje spregovori predvsem odgovorni urednik medija, za katerega piše novinar".

STA