V domovino se želi trenutno vrniti še približno 1000 Slovencev

BRUSELJ > Repatriacija državljanov EU, ki so zaradi izrednih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa obtičali v tujini, je bila ena osrednjih tem današnje videokonference zunanjih ministrov EU, ki so se sploh prvič sestali v tej obliki.

Na videokonferenci je sodeloval tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, ki se je najprej zahvalil državam sosedam, s katerimi so v preteklem tednu kljub omejitvam glede prehodov meja uspeli uskladiti skupno transportno pot za pretok blaga in za transportne linije v ciljne države, ter vsem ministrom članic unije, ki so in še pomagajo pri repatriaciji državljanov Slovenije.

Poudaril je, da so v zadnjem tednu uspeli žive in zdrave nazaj v domovino pripeljati več kot 300 Slovenk in Slovencev, z več kot 400 pa so navezali stike in jim pomagali z informacijami o možnostih vrnitve v Slovenijo.

Največ Slovencev v Združenem kraljestvu

Več kot 1000 Slovencev je še vedno v tujini - bodisi v drugih članicah unije bodisi v tretjih državah - in so se odzvali pozivu zunanjega ministrstva, da bi želeli priti nazaj v Slovenijo. Večina, približno 500, je po Logarjevih besedah v EU, od tega največ v Združenem kraljestvu, preostali so razdrobljeni po vsem svetu.

Zunanji minister je sicer vse Slovence v tujini danes še enkrat pozval, naj se prek spletne strani MZZ javijo krizni celici konzularne službe. MZZ trenutno organizira še prevoze iz Varšave, Prage, Bruslja in Budimpešte. Na popoldanski izjavi za javnost v Ljubljani je še opozoril, da Slovenija tja, kjer so že bili organizirani prevozi, slovenski državljani pa so zavrnili to možnost za vrnitev, ne bo več organizirala dodatnih letov.

V Evropski komisiji, ki pri repatriaciji pomaga v okviru mehanizma za civilno zaščito, so danes objavili najnovejše podatke o vračanju državljanov unije. Belgija je na primer minuli konec tedna pripeljala nazaj 223 državljanov iz Tunizije, Nemčija še naprej organizira lete iz Egipta, Maroka, Tunizije, Filipinov, Argentine in Dominikanske republike.

Latvijska letala bodo prepeljala državljane EU iz Gruzije, Litva pa bo pomagala vrniti Evropejce iz Indonezije. Češka organizira lete iz Egipta, Vietnama in Filipinov. Poljska bo pomagala pri vrnitvi državljanov iz Čada, Sudana, Nepala in Maldivov, Združeno kraljestvo pa iz Peruja.

EU je od izbruha novega koronavirusa v okviru mehanizma za civilno zaščito doslej pomagala pri vrnitvi 1381 državljanov EU v Evropo iz kitajskega Wuhana, od koder virus izvira, ter Japonske, ameriškega Oaklanda, Maroka in Tunizije.

Logar je sicer še izpostavil, da so bili v današnji razpravi zunanjih ministrov EU podani predlogi za sprožitev evropske solidarnostne klavzule in da so članice za spopad s posledicami virusa predlagale različne rešitve, skupno vsem pobudam pa je bilo reševanje problema pomanjkanja ustrezne medicinske opreme in ostalega materiala za spopadanje z novim koronavirusom.

Članice v glavnem prehajajo od ukrepov za omejevanje gibanja v javnih prostorih k ukrepom za spodbujanje gospodarstva

Izpostavil je tudi, da članice v glavnem prehajajo od ukrepov za omejevanje gibanja v javnih prostorih k ukrepom za spodbujanje gospodarstva in pomoč najbolj prizadetim. V tej smeri po Logarjevih besedah deluje tudi slovenska vlada, ki bo danes na seji opravila preliminarno razpravo o ukrepih, s katerimi bodo zajezili negativne vplive pandemije.

Pandemija je po Logarjevih besedah pokazala, kako pomembno je opredeliti nujno infrastrukturo in storitve, ki jih skupnost potrebuje za normalno delovanje v takšni krizi. EU bo morala zelo hitro ukrepati za zagotavljanje proizvodnje nujne infrastrukture oziroma industrije, da ne bo v prihodnje spet odvisna samo od nekaterih ali celo samo enega trga, je opozoril slovenski minister.

Zunanji ministri niso sprejeli nikakršne uradne odločitve, ker se te na neformalni videokonferenci ne morejo sprejeti, temveč je mogoče odločitve sprejemati le v pisnem postopku.