V dveh dneh toliko dežja kot sicer v dveh mesecih

SLOVENIJA > Lučka Kajfež Bogataj pravi, da bo v prihodnje treba več naporov usmeriti v ozaveščenost ljudi. Meni, da je skrajni čas, da bi uvedli kakšne šole reševanja, kot so bile nekdanje akcije Nič nas ne sme presenetiti. Ljudi bo treba čim prej poučiti, kako ravnati v kritičnih razmerah.

> Katerim vremenskim dejavnikom gre pripisati skorajda biblične razsežnosti uničujočih poplav na Balkanu?

“Gre za splet neugodnih vremenskih okoliščin. Že od januarja se vrstijo najtoplejši meseci, odkar zbiramo temperaturne podatke. V Sloveniji to počnemo zadnjih 160 let, na Balkanu pa vsaj 130 let. Izjemno mokremu aprilu je sledilo še majsko deževje. Takrat so začeli padati rekordi. Še nikoli doslej v enem dnevu ni padlo toliko dežja. 15. maja je, denimo, padlo 205 litrov dežja, medtem ko je bil leta 1897 rekord 175 litrov dežja. V Maglaju je v 48 urah padlo toliko dežja, kot bi ga v normalnih razmerah v dveh mesecih. Tega ne moremo več pripisati nekim normalnih podnebnim razmeram. Svojo vlogo je nato odigrala tudi visoka vsebnosti vlage v zraku. Če predpostavljamo, da so bile v tem obdobju temperature višje za pet stopinj Celzija, potem je bilo v zraku za 35-odstotkov več vlage. Logična posledica te kombinacije je večja količina padavin. Deloma pa gre krivdo pripisati tudi stacionarni fronti, ki se ob normalnih podnebnih razmerah ne pojavlja. Gre za nekakšno blokado, ko se torej na nekem območju dlje kot običajno zadržuje nespremenjeno vreme.”

> Je tudi v Beogradu pričakovati podobne ekstremne razmere?

“Tja bodo sicer resda pritekle velike količine vode, ki pa se bodo pretakale po rečni strugi. Škoda bo nastala, vendar poplave ne bodo neko presenečenje. S hujšimi težavami se bodo ukvarjali na Đerdapu, kjer bo voda zalila hidroelektrarne.”

Ekološka nevarnost

> Kaj se bo v prihodnjih dneh in mesecih dogajalo na Balkanu?

“Kmetijstvo bo ohromelo, ljudstvo bo obubožano, zaradi nevzdržnih higienskih razmer se bodo pojavile epidemije, zagotovo bo tudi premikanje minskih polj terjalo kakšno žrtev. Ne izključujem možnosti, da pride celo do kakšne hujše ekološke katastrofe. Vemo, da so nekatera območja vzdolž Save prepredena z neurejenimi deponijami težkih kovin in rudniških odpadkov. Voda bo vso to okoljsko sporno nesnago odnesla do Črnega morja.”

> Zdi se, da se je število vremenskih katastrof v zadnjih desetletjih krepko povečalo. Ali ta ocena drži?

“Ekstremnih pojavov je več kot pred 30 leti. Arhivi münchenske pozavarovalnice Munich Re, ki ima eno največjih baz klimatoloških podatkov o naravnih nesrečah, postrežejo z neizprosno statistiko. Na svetovni ravni v zadnjih letih beležimo štirikrat več vremenskih katastrof, pri katerih štejemo mrtve in materialna škoda presega milijon evrov. Na območju Evrope se je število takšnih dogodkov podvojilo.”

V desetih letih pet suš in pet poplav

> Slovenijo je tokratni uničujoči val k sreči zaobšel. Bo tako tudi v prihodnje?

“Zgolj sreči se lahko zahvalimo, da poplave, ki te dni uničujejo Balkan, niso prizadele Slovenije. Zavedati pa se moramo, da nimamo prav nobene garancije, da se poplave takšnih razsežnosti ne bodo že jeseni pojavile tudi pri nas. Hribi, morje in Panonska nižina tvorijo kombinacijo, ki privlači ujme. V zadnjih desetih letih smo doživeli pet obsežnih suš in pet poplav. Intenziteta tovrstnih pojavov bo iz leta v leto hujša, pogostosti pa, žal, ne moremo napovedati. Obala bo najbolj pod udarom zaradi pomanjkanja vode in posledične suše, podobno bo v Prekmurju. Kar zadeva poplave, pa pravzaprav ne moremo predvideti, katero območje bo sploh še varno. Nemogoče bo napovedati, ali se bodo poplave pojavile jeseni, pozimi ali poleti.”

NATAŠA HLAJ