V DZ pobuda za zbiranje podpisov za referendum o dopolnitvi zakona o obrambi

LJUBLJANA > Zbiranje podpisov je bilo po besedah Mrtine Dervarič kar naporno, sedemdnevni rok pa kratek. Čeprav je na začetku kazalo slabo, jim je nazadnje vendarle uspelo, podpise pa so zbirali na različnih koncih države. Pobudniki so predvsem zadovoljni, da so s tem prvim korakom odprli možnost javne razprave o vlogi vojske pri varovanju državne meje, je povedala.

V naslednjem koraku bi pobudniki za razpis referenduma sicer morali zbrati 40.000 podpisov, vendar pa po besedah Deravričeve o tem za zdaj še niso razmišljali, saj še ni bilo časa za to. Prav tako se še ni opredeljevala do vprašanja, ali se bodo pobudniki v primeru, da bi DZ ocenil, da referendum o dopolnitvi zakona o obrambi ni dopusten, obrnili na ustavno sodišče.

Matej Janković iz Radia Študent je opozoril, da politika o konkretnem problemu “ni bila sposobna izvesti konkretne javne razprave, pač pa je posegla v zakon in spremenila razmejenost policije in vojske”. Na očitke o nedržavotvornosti pobudnikov pa Jankovič odgovarja, da nista državotvorna niti zakon niti način, na katerega je bil sprejet.

Poudaril je še, da vojska že danes sodeluje pri aktivnostih policije na meji, zato meni, da vložitev pobude vojske ne omejuje pri njenem delu. “Treba pa je spremeniti dojemanje humanitarne krize, ki se dogaja na naši in na drugih mejah. Ne gre za varnostno krizo, gre za humanitarno krizo,” je še izpostavil Jankovič.

Če je pobuda vložena v skladu z zakonom, predsednik DZ v sedmih dneh o njej obvesti ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi za zahtevo za razpis referenduma. Potrebnih je najmanj 40.000 overovljenih podpisov.

Ustavne spremembe referendumske ureditve sicer med drugim ne dopuščajo referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ali vsebina dopolnitve zakona o obrambi sodi med to določbo, ni povsem enoznačno. O tem sicer odloči DZ.

Kot so prepričani pobudniki referenduma, se z omenjeno dopolnitvijo begunce in nenadzorovane prehode državne meje izkorišča za militarizacijo slovenske družbe in države, ki naj bi jo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja utemeljila prav mirovniška civilna gibanja za demokracijo in človekove pravice.

Dopolnitev zakona o obrambi namreč omogoča, da lahko DZ - če to zahtevajo varnostne razmere - na predlog vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.

STA