V DZ večinoma naklonjeni predlogu zakona o infrastrukturi za alternativna goriva
Poslanci so večinoma naklonjeni predlogu zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, ki med drugim predvideva vzpostavitev mreže električnih polnilnic visokih moči ter oskrbovalnih mest za vodik. Podporo predlogu so v današnji obravnavi v DZ izrazili v koalicijskih poslanskih skupinah, medtem ko mu v NSi ne nasprotujejo. Proti so v SDS.
LJUBLJANA > Vlada s tem zakonom predlaga vzpostavitev robustnega zakonodajnega okvira, ki bo zagotovil pogoje ne le za doseganje okrepljenih ciljev, ki jih bo prinesla nova evropska zakonodaja, ampak tudi za dolgoročni razvoj infrastrukture za alternativna goriva v prometu, je v današnji prvi obravnavi predloga zakona pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.
Ključni cilji zakona so vzpostavitev goste javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, ki je interoperabilna, varna, razpoložljiva, dostopna in preprosta za uporabo, zagotoviti skladen državni, regionalni in lokalni razvoj mreže polnilnih in oskrbovalnih mest ter povečati delež vozil na alternativna goriva. V ta namen je predvidena priprava programov finančnih spodbud in zagotovitev virov financiranja.
Predlagani zakon zajema strateško načrtovanje mreže električne polnilne infrastrukture in ustanovitev javne gospodarske službe, ki bo zagotavljala in upravljala s priključnimi zmogljivostmi ter podporno infrastrukturo na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje. Predvidena je tudi vzpostavitev centra za spodbude, ki bo dodeljeval sredstva za ukrepe pospešitve prehoda na alternativna goriva v prometu, je še pojasnila državna sekretarka.
Tomaž Lah (Svoboda) je opozoril, da je prometni sektor največji vir toplogrednih plinov v Sloveniji, saj proizvede skoraj tretjino vseh emisij. "Kljub zaskrbljujoči statistiki pa celovite zakonske rešitve, ki bi pripomogle k obvladovanju oziroma za omejitvi škodljivih dolgoročnih vplivov cestnega prometa na okolje in zdravje ljudi, do sedaj v slovenski pravni red niso bile implementirane," je opozoril. V poslanski skupini Svoboda predlagani zakon in njegovo nadaljnjo obravnavo podpirajo, ob tem pa poudarjajo, da je treba zakon ter cilje, ki jih zasleduje, obravnavati tudi v povezavi s komplementarnimi ukrepi, ki so določeni v drugih zakonskih predpisih.
V SD se strinjajo z ugotovitvami vlade, da bodo zaradi razpršene poseljenosti naše države avtomobili tudi v prihodnje pogosto uporabljeno prevozno sredstvo, posledično pa bo potrebno poskrbeti, da bodo ti delovali na okolju prijazne energente, je predstavil Predrag Baković. "Današnji predlog je vsekakor korak k temu, da bomo v prihodnosti lahko živeli na način, ki ne bo obremenjujoč za okolje, v katerem živimo," je dejal.
Tudi Miha Kordiš (Levica) je v razpravi izrazil podporo zakonu. Je pa opozoril, da bo njegovo sprejetje zgolj en korak in da nas potem čaka še veliko dela. Med drugim je poudaril pomen krepitve javnega prometa, recimo z izgradnjo dodatnega tira železniške proge na Gorenjskem.
V NSi po besedah Janeza Žaklja menijo, da je predlagani zakon potreben in nagovarja prave izzive, saj da prehod na alternativna goriva v Sloveniji poteka prepočasi. Ob tem pa je opozoril, da je finančna konstrukcija zakona precej nejasna. "Vprašanje bo tudi, kako bomo dosegli cilj 200.000 električnih vozil v prometu do leta 2030, če s tem zakonom ocenjujemo, da bomo do leta 2030 v Sloveniji zagotovili infrastrukturo za 60.000 električnih vozil," je poudaril Žakelj. V NSi omenjenemu predlogu ne bodo nasprotovali.
Do predlaganega zakona pa so kritični v poslanski skupini SDS, kjer menijo, da gre v napačno smer. "Menimo, da zakon daje prevelik poudarek formalno administrativnim predpripravam v obliki raznih planskih dokumentov in strategij," je povedal Zvonko Černač. V največji opozicijski strani se med drugim sprašujejo tudi o primernosti izbire državnega Elesa kot nosilca gospodarske javne službe za polnilno omrežje in Borzena kot nosilca centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva. Kot je še opozoril Černač, predlagani zakon obenem ukinja davčne ugodnosti za električna vozila.
"Enostavno prepoznavamo, da je pravilno, da vsa vozila, ki uporabljajo naše ceste, prispevajo in so soudeležene v financiranju te javne infrastrukture, ki jo gradimo iz tega prispevka, ki ga zbiramo," je pojasnila državna sekretarka.
O tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo poslanci odločali na današnjem glasovanju.