V EU uvozimo 70 odstotkov soje
Cilj je zmanjševati odvisnost EU od uvožene soje iz Južne Amerike, so danes izpostavili na mednarodni konferenci o pripravi evropske strategije za pridelavo beljakovinskih rastlin.
AUGSBURG > “Zelo je pomembna odprava prikritega zavajanja potrošnikov o gensko spremenjenih organizmih, ki se dogaja v EU,” je poudaril minister Dejan Židan.
Na dvodnevni konferenci na Bavarskem, ki se je začela danes, so udeleženci najbolj izpostavili gensko nespremenjeno sojo. Strinjajo se, da je potrebno zmanjšati odvisnost Evrope od uvožene soje. “Pretirani dolgi transporti so tudi glavni onesnaževalec okolja, na kar moramo biti država in potrošniki občutljivi. Na konferenci skušamo ustvariti nov, rentabilen produkt za naše kmete,” je pojasnil minister za kmetijstvo in okolje Židan.
V Sloveniji bi spet gojili sojo
Udeleženci konference podpirajo tudi skupen razvoj novih tehnologij pri pridelavi soje, saj bi tako ta rastlina dosegla takšne tehnološke rezultate, ki bi pridelovalcem omogočili dobiček. “Zelo je pomembno, da prikrito zavajanje, ki se dogaja v EU - torej, da potrošnik kupi meso ali jajce in se ne zaveda, da je bila žival mogoče krmljena z gensko spremenjenimi organizmi, odpravi,” je opozoril Židan.
Za odpravo omenjenega zavajanja potrošnikov na konferenci izpostavljajo skupno certificiranje ter skupno blagovno znamko hrane, ki je prosta gensko spremenjenih organizmov.
Pri pridelavi soje prevladuje prav gensko spremenjena. Kot je pojasnil Židan, v EU uvozimo kar 70 odstotkov soje, večina pa je gensko spremenjena. Cilj deklaracije o podonavski soji, ki se ji je Slovenija pridružila letos, je ponovno obujanje proizvodnje soje in drugih beljakovinskih rastlin na tem območju. Cilj je zmanjšati odvisnost od uvoza in zagotoviti potrošniku hrano brez gensko spremenjenih organizmov.
Minimalna proizvodnja
“Trenutno v Sloveniji skoraj ni proizvodnje soje, poteka le na okoli 100 hektarjih. Kmetje se z njo ne ukvarjajo, ker velja za nerentabilno rastlino. Sodobne tehnologije, kjer je potrebno znanje, moderni agrotehnični ukrepi in nove vrste soje pa omogočajo večji pridelek in večjo rentabilnost,” je prepričan minister.
Židan se je danes srečal tudi z bavarskim ministrom za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo Helmutom Brunnerjem. Strinjala sta se, da je treba sodelovanje med državama okrepiti in nadgraditi, največ pa sta se pogovarjala o možnostih sodelovanja na področju gozdarstva in lesarstva ter pri trženju lokalno pridelane hrane.
STA
