V Intereuropi pravijo, da so črni scenariji pretirani

Slovenija
, posodobljeno:

“Intereuropa ni in do konca leta ne bo na kolenih,” pravi mož Intereurope Ernest Gortan. Tako zavrača napovedi o hudih likvidnostnih težavah, ki naj bi še pred koncem leta grozile temu logistu.

V Intereuropi  pravijo, da so črni scenariji pretirani
Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > Črne napovedi za Intereuropo so se znašle tudi v delovnem gradivu za nedavno konferenco na Brdu pri Kranju, kjer je nekdanji prvi mož Deutsche Bahn Hartmut Mehdorn predstavljal obrise svoje zamisli o slovenskem logističnem holdingu. Vanj naj bi povezali Slovenske železnice, Luko Koper in Intereuropo.

Nujno 60 milijonov?

Prav za Intereuropo nekdanji prvi mož Deutsche Bahn predvideva precej črnoglede scenarije.

V Intereuropo bi bilo treba nemudoma vložiti 60 milijonov evrov svežega denarja, od tega polovico za zagotavljanje likvidnosti, saj jo sicer že jeseni čakajo likvidnostne težave, ocenjuje nemški strateg.

Težave so, a se borijo

“Težave nedvomno so - kdo pa jih nima v teh zaostrenih gospodarskih razmerah?! A se borimo in vneto iščemo rešitve. In do konca leta ne bomo na kolenih,” pravi predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan.

Finančno stabilnost zagotavljajo z učinkovitim upravljanjem z obratnim kapitalom, prodajajo pa tudi poslovno nepotrebno premoženje in poslovne objekte, ki ne dosegajo načrtovanega ekonomskega donosa. Finančno breme pa so ublažili tudi z dogovori bank o reprogramiranju dolgov.

Zadolženost se niža

Glede poravnavanja tekočih obveznosti pa Gortan ne pušča dilem: “Plače izplačujemo redno. Prav tako ne boste našli niti enega dobavitelja, ki mu Intereuropa kaj dolguje.”

Gortan pravi tudi, da so kreditno zadolženost letos uspeli ublažiti. V prvem polletju so jo zmanjšali za 7,6 milijona evrov. 20 milijonov evrov kreditov so iz kratkoročnih reprogramirali v dolgoročne.

Konec junija je Intereuropa imela za 186,8 milijona evrov posojil, od tega je skoraj 73 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti. Uprava se z bankami intenzivno dogovarja za delni reprogram kratkoročnih obveznosti v dolgoročne.

Predsednik nadzornega sveta Intereurope Bruno Korelič, ki sicer sodi med nasprotnike ideje o logističnem holdingu, ne deli ocen, da Intereuropi grozi likvidnostni krč. Meni pa, da se družba mora dokapitalizirati in iskati strateškega partnerja, ki ji bo odprl nove trge in nove možnosti.

Tisti, ki so zainteresirani za dokapitalizacijo ali nakup Intereurope, po Koreličevih besedah zdaj čakajo, kaj se bo zgodilo z idejo o oblikovanju logističnega holdinga: “V tem smislu to ni dobra popotnica za reševanje problema Intereurope.”

SONJA RIBOLICA