V Iranu zmagal reformist Rohani
Zmagovalec petkovih predsedniških volitev v Iranu je kandidat reformistov Hasan Rohani, ki je že v prvem krogu dobil več kot 50 odstotkov glasov, je sporočilo iransko notranje ministrstvo. Za naslednika Mahmuda Ahmadinedžada se je potegovalo šest kandidatov, od tega jih je bilo pet iz konservativnega tabora.
TEHERAN > Volilna udeležba je bila 72-odstotna, za zmago v prvem krogu pa je moral kandidat zbrali najmanj 50 odstotkov glasov.
50,68 odstotka glasov za Rohanija
Nekdanji vodja iranskih jedrskih pogajalcev Hasan Rohani je dobil 50,68 odstotka glasov, je sporočilo notranje ministrstvo po preštetju vseh glasovnic.
Takoj po objavi novice je med Rohanijevimi privrženci v Teheranu izbruhnilo veliko navdušenje. Pred sedežem njegovega volilnega štaba pa se je zbralo na tisoče ljudi.
Rohani velja za zmernega kandidata s podporo reformistov
Rohani želi z zahodnimi vladami skleniti dogovor glede iranskega jedrskega programa, ker želi, kot je pojasnjeval pred volitvami, državo potegniti iz mednarodne izolacije.
Kljub temu pa opazovalci poudarjajo, da njegova zmaga ne bo prinesla popolne spremembe iranske politike, saj so strateška vprašanja, kot so jedrski program in mednarodni odnosi, v pristojnosti vrhovnega vodje Alija Hameneja.
V Iranu beležijo več kot 40-odstotno inflacijo
V ospredju predvolilne kampanje sta bila iranski jedrski program in slabe gospodarske razmere. Slednje so tako konservativni kot edini reformistični kandidat pripisovali jedrski politiki Ahmadinedžada. V Iranu beležijo več kot 40-odstotno inflacijo, vrednost nacionalne valute pa se je prepolovila.
Rohanija sta podpirala dva nekdanja predsednika, Mohamed Hatami in Akbar Hašemi Rafsandžani.
Novi predsednik je bil rojen leta 1948 v osrednjem delu države, 20 let je bil član parlamenta, od tega osem let njegov podpredsednik. Leta 2003 ga je predsednik Hatami imenoval za glavnega jedrskega pogajalca.
Grajal Ahmadinedžada
S tega položaja je odstopil kmalu po prihodu predsednika Ahmadinedžada, vzrok so bila nesoglasja med njima. Rohani je nato kritiziral predsednikovo politiko, češ da pogajanj ne bi smeli voditi na način, ki državo vodi v politično osamitev in gospodarsko krizo.
Med kampanjo je poudarjal, da dosedanji predsednik ne obvlada umetnosti diplomacije, temveč je s svojo militantno retoriko državo pripeljal na rob vojne.
A tudi Rohani je v predvolilni kampanji dal vedeti, da se jedrskemu programu ne namerava odpovedati. Kljub temu pa ni popolnoma izključil niti pogajanj z največjim iranskim sovražnikom, ZDA.
Novi predsednik, ki bo položaj prevzel avgusta, ima doktorat pravne fakultete univerze v Glasgowu, je poročen in ima štiri otroke.
STA