V letu 2024 lahko le upamo, da se razmere ne poslabšajo

LJUBLJANA > Makroekonomist dr. Mojmir Mrak je spomnil, da so se geopolitične razmere v zadnjih dveh letih dramatično poslabšale. Potek dogajanj na gospodarskem področju v tem letu je po njegovi oceni odvisen od razvoja dogodkov na geopolitičnem področju, zlasti od poteka konflikta na Bližnjem vzhodu.

Negotovo leto za EU

Če bo bližnjevzhodna kriza ostala v sedanjih okvirjih, so njeni negativni učinki obvladljivi, če pa se bo razširila na regijo ko celoto, pa bodo, tako Mrak, zadeve bistveno bolj kompleksne, saj bi to pripeljalo do novih šokov na področju inflacije, kar bi imelo za posledice nove ukrepe centralnih bank v smeri zaostrovanja monetarne politike. “Pričakovanja glede poteka denarne politike se tako lahko spremenijo prek noči,” je opozoril.

dr. Mojmir Mrak

makroekonomist

“Ta svet pa je bistveno manj stabilen od tistega, ki smo ga poznali v preteklih desetletjih, in tudi manj odgovarja interesom manjših držav.”

Za EU in svet bo 2024 tudi leto volitev, predvsem ameriške bodo močno vplivale na to, kam bo šel svet, je poudaril Mrak. V Evropi bomo letos v obdobju institucionalnih sprememb pri upravljanju EU, saj bosta po evropskih volitvah oblikovana tako nova sestava Evropskega parlamenta kot Evropske komisije, imenovan bo tudi nov predsednik Evropskega sveta.

Vse to bo imelo negativne posledice na dinamiko vsebinskega odločanja evropskih institucij, se pa Mrak tudi boji, da bi se po evropskih volitvah položaj skrajnih strank lahko precej povečal, kar bi pomenilo spremembe pri delovanju Evropskega parlamenta in celotne EU. “To je lahko resna težava za celoten evropski projekt,” je opozoril.

V letu 2024 tako predvsem upa, da se razmere v svetu ne bi poslabšale in da bi dogodki na ravni EU pripeljali do normalnega upravljanja unije tudi v naprej.

Slovenija prisiljena, da nekaj naredi

V Sloveniji bo medtem 2024 leto, ko se bomo morali po Mrakovem prepričanju soočiti s tem, da bo treba vsaj katero od najavljenih strukturnih reform tudi dejansko izpeljati. Bo pa treba pričakovanja na tem področju precej zmanjšati glede na tisto, kar je bilo napovedovano že za leto 2023.

Po Mrakovih besedah prehajamo v drugo polovico mandata vlade, “ko bo verjetno apetit za reforme usahnil”. Kot pozitivno pa izpostavlja sprejete obveznosti do EU, še posebej tiste v okviru črpanja sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, sprejetega po koronski krizi. Te obveze bodo namreč vladajočo politiko silile k temu, da dejansko izvede večji del tistega, kar je bilo obljubljeno. V nasprotnem primeru namreč prilivov EU sredstev, ki so pogojevana z izvedbo reform, preprosto ne bo. To pa bi bilo politično zelo neprijetno, je ocenil.

Vlada je sicer na področju strukturnih reform po Mrakovem mnenju po nepotrebnem vzbudila velika pričakovanja tako glede števila kot dinamike reform. Te morajo namreč biti ne le dobro zasnovane, temveč tudi časovno usklajene, res pa je, tako Mrak, da imamo zaradi zaostanka v prejšnjih letih zdaj večje potrebe po hitrejši izvedbi. Po eni strani je tako nujnost reform večja kot pred petimi leti, po drugi strani imamo korenček v obliki finančnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. “Smo istočasno prisiljeni in stimulirani, da nekaj naredimo,” je dejal.

Vprašljiva kakovost napovedanih reform

Je pa po Mrakovih besedah vprašanje, ali je kakovost načrtovanih reform primerna. Napovedovati oblikovanje celovite davčne reforme v vsega treh mesecih ne more biti reforma, ki bi temeljila na resnih analizah, je prepričan. “To bo neko popravljanje, ki bo lahko koristno, ne bo pa to reforma,” je pristavil.

Kritičen je tudi do začrtane obnove po ujmah avgusta lani. Vlada vztraja, da bo obnova izvedena v treh do petih letih. Ob tako ambiciozno zastavljenih časovnih ciljih je logično, da gre vlada v sprejemanje ukrepov na strani javnofinančnih virov v obliki novih davčnih obremenitev, ki naj bi resda bile samo začasne narave, je povzel Mrak.

A obseg nalog je po njegovi oceni preprosto tako velik, da bo obnova trajala dlje časa in to ne zaradi finančnih razlogov. “Če bo to sedem do deset let, pa mora biti tudi finančna konstrukcija obnove drugačna. V tem primeru ni smiselno stiskati gospodarstva z dodatnimi davki in tako še oteževati njegovo mednarodno konkurenčnost,” je pojasnil.

Takšno stališče je izrazil tudi na strateškem svetu za makroekonomska vprašanja, a vlada se je odločila drugače. “Videli bomo, kdo ima prav,” je dejal. Žal pa mu je, da se gospodarstvo obremenjuje še na račun popoplavne obnove, saj da je že drugih novih obremenitev dovolj.

Slovenija je bila pri strukturnih reformah v celotnem obdobju svoje samostojnost razmeroma počasna, je spomnil Mrak, a obenem je mednarodna finančna javnost vendarle imela občutek, da smo Slovenci sicer previdni pri uvajanju strukturnih reform, a ko postane jasno, da je nekaj treba narediti, to tudi naredimo. “Slovenija je v mednarodnih finančnih krogih veljala za dokaj racionalno državo,” je povedal.

Ta ocena je bila po njegovem mnenju zelo zamajana na začetku drugega desetletja novega tisočletja, v času referendumov v obdobju vlade Boruta Pahorja, kar se je najbolj jasno odrazilo v znižanju bonitete države. Izkušnje izpred desetletja, ko se je Slovenija znašla pod velikim pritiskom finančnih trgov, pa po Mrakovih besedah kažejo tudi to, da morajo biti male države fiskalno bolj previdne kot to velja za velike.

Spremenjeni svet narekuje drugačna pravila

Medtem ko zamrznitev fiskalnih pravil ob izbruhu koronske krize glede na tedanji kontekst ocenjuje kot pravilno odločitev, je po njegovem prepričanju tudi prav, da se ta režim, ki se je podaljševal naprej zaradi izbruha vojne v Ukrajini in nato zaradi močno povečane inflacije, zaključi.

Čas bo pokazal, ali so nova pravila res bistveno boljša od dosedanjih, je pa, tako Mrak, prav, da so drugačna od prejšnjih. “Če bi zdaj iz predala zgolj potegnili zamrznjena pravila, bi bilo to popolnoma neverodostojno. Dosedanja pravila so namreč neizvedljiva, saj so se makroekonomske razmere povsem spremenile,” je pojasnil.

Spremenil se je po Mrakovih besedah tudi svet. Iz sistema, ki je temeljil na jasnih pravilih igre, v katerem so na področju izvajanja mednarodne ustanove imele bistveno vlogo, ter je spodbujal globalizacijo, se vse bolj premikamo v sistem, ki temelji na posameznih transakcijah, je povedal.

Iz enopolarnega sveta, v katerem je bila ZDA dominantna gospodarska in vojaška sila, nastaja multipolaren svet, kjer je več velikih igralcev, med katerimi prihaja do konfrontacije interesov. “Ta svet pa je bistveno manj stabilen od tistega, ki smo ga poznali v preteklih desetletjih, in tudi manj odgovarja interesom manjših držav,” je ocenil.

Glede na novi geopolitični okvir bi bilo dobro, da bi se EU na spremembe odzivala bistveno bolj enotno in bi v svetovnem okviru delovala kot en globalni igralec. A zaradi institucionalnega ustroja in zgodovine EU je ta želja po Mrakovem mnenju vsaj na srednji rok nerealna. Je pa zavedanje, da mora EU igrati bolj enotno in zaščititi svoje gospodarske interese, danes po njegovih besedah vseeno bistveno večje kot na primer pred petimi leti.

Takšno globalno dogajanje bolj vpliva na tiste države, ki so bolj vpete v mednarodne tokove. Med temi je tudi Slovenija, zanjo pa je še toliko bolj pomembno, da EU deluje kolikor toliko dobro, je Mrak še povedal za STA.