V Ljubljani danes dan za Primorje

LJUBLJANA> Kot eno od možnosti navajajo dokapitalizacijo s strani državne PDP.

Ker gre za edinega preostalega večjega gradbinca v državi, ki je sposoben izvajati večje infrastrukturne projekte, v Sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) banke pozivajo, naj v sodelovanju z državo reprogramirajo posojila ter zagotovijo obratna sredstva in garancije za nove posle, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal sekretar sindikata Oskar Komac.

Primorje potrebuje strateškega partnerja

Kot eno od možnosti sodelovanja države je navedel, da bi lahko Kapitalska družba (Kad) dokapitalizirala Posebno družbo za podjetniško svetovanje (PDP), ta pa bi nato dokapitalizirala Primorje. Država bi delež nato lahko prodala, saj Primorje po njegovi oceni dolgoročno potrebuje strateškega partnerja.

Ob propadu Primorja bi po oceni sindikata nastali veliki socialni stroški države, dodaja Komac, in sicer prek nadomestil za brezposelnosti in izplačil iz jamstvenega sklada, izpad priliva iz prispevkov in davkov v višini 30 milijonov evrov, posredno prek unovčevanja garancij pa še med 50 in 100 milijonov evrov.

Komac: Banke ne spremljajo gospodarstva

Glede sodelovanja bank v sindikatu izpostavljajo, da denar, ki ga banke po ugodni obrestni meri pridobivajo od Evropske centralne banke (ta je v drugi operaciji konec februarja bankam v območju evra odobrila skoraj 530 milijard evrov posojil, med njimi tudi slovenskim NLB, NKBM, Abanki in Gorenjski banki), ne pridejo v realno gospodarstvo. “Banke v Sloveniji očitno ne spremljajo gospodarstva,” je dejal Komac.

Država bi morala spodbujati gradbeništvo, je poudaril predsednik sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Dušan Zelenjak in dodal, da bi se lahko s politično voljo rešilo približno 1100 delovnih mest v skupini Primorje.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je izpostavil, da je pred Slovenijo nekaj kakovostnih infrastrukturnih projektov, ki bi okrepili ne le gradbeništvo, ampak celotno gospodarstvo. Pri tem bi bilo treba bolje izkoristiti evropski denar, je dejal in ponovil, da država samo z varčevanjem ne bo prišla iz krize.

“Nočemo biti socialni problem”

Delavci v Primorju so apatični, že skoraj leto dni tako delavci kot družba čutijo pomanjkanje denarja, je dejal predsednik sindikata v Primorju Nikola Janev in dodal, da želijo končati agonijo. Zato je pozval banke in državo, da zagotovijo potreben denar. “Primorje ima dobre zaposlene ter dobre reference doma in v tujini. Ne bi radi pristali na plečih države. Smo sposobni delati in želimo delati. Nočemo biti socialni problemi,” je dodal.

Ajdovski župan Marjan Poljšak je povedal, da bi stečaj Primorja v Ajdovščini neposredno in posredno prizadel tudi 4000 ljudi. Brezposelnost bi se s sedanjih od 12 do 13 odstotkov zvišala na več kot 20 odstotkov, je navedel. Poudaril je, da je treba biti optimističen in da bodo iskali rešitve, pri tem pa da veliko vlogo igra politika.

Banke se bodo odločile do konca meseca

Banke upnice se bodo do konca meseca izrekle o tem, ali bodo realizirale svojo ponudbo finančnih finančnih ukrepov za sanacijo Primorja v višini 55 milijonov evrov. Med pogoji je uspešen dogovor podjetja z nebančnimi upniki (ponuja jim 75-odstotno poplačilo terjatev v treh letih), razlastitev sedanjih lastnikov Primorja ter sodelovanje države pri dokapitalizaciji Primorja.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo še ni odločilo o vlogi Primorja za sodelovanje države, je pa minister Radovan Žerjav v tem tednu dejal, da država tega denarja nima in da v proračunu za takšen namen tudi ni predviden. Po njegovih besedah morajo banke oceniti, ali je možno podjetje rešiti. Minister je tudi povedal, da v okviru vlade intenzivno iščejo model, kako bi ta in podobne primere reševali, a ne v breme proračuna.

Država bi pomagala, a kako?

Vlada danes o podpori Primorju ni govorila, je na novinarski konferenci po današnji seji vlade v Ljubljani povedal minister za finance Janez Šušteršič. Je pa na to temo, ki je sicer v Žerjavovi pristojnosti, veliko sestankov, na katerih iščejo rešitve, je dodal.

Na vprašanje, ali ima država v proračunu dovolj denarja, da lahko pomaga, je Šušteršič odgovoril, da je pri tem vprašanje, kaj bi bil rezultat te pomoči. V proračunu predvidenega denarja ni; so sicer določene postavke, ki pa so skromne, pravi minister in dodaja, da pa je cel sklop dejavnikov, na primer banke, tudi SID banka, ki bi se lahko v to vključili.

STA