V Ljubljani je težko prodajati konfete

LJUBLJANA> Primorska družinska podjetja v zadnjem času resda žanjejo uspehe z odpiranjem trgovin v Trstu in Gorici, a v ljubljanskem podhodu Ajdovščina v središču Ljubljane se dogaja prav nasprotno.

“Vedno smo si želeli v Slovenijo”

Tam imata trgovino, polno sladkarij, zakonca David Danieli in Eugenia Vidau, za pultom pa je mogoče najpogosteje srečati Davidovo mamo Sonjo Kocjančič. “Vedno smo si želeli v Slovenijo, saj se tu vsi zamejski Slovenci počutimo doma,” pravi Sonja Kocjančič in doda, da si je v njihovem poslu težko služiti kruh na obeh straneh meje.

Njen soprog je podjetje ustanovil pred 40 leti. V obmejnih mestih so odprli več trgovin, zdaj pa imajo poslovalnice v Trstu, Gorici in Tržiču. Poleg družine zaposlujejo še štiri delavce. Obogateti se ne da, a odločitve za odprtje trgovine v Ljubljani, kljub temu da si zanjo niso izbrali najbolj prehodne lokacije, ne obžalujejo.

Zaradi trgovine pogosto prespijo v Ljubljani; v domače Ferluge pri Opčinah se vračajo dvakrat na teden, predvsem zaradi nabave izdelkov. Gospodarska kriza ni bila niti ovira niti spodbuda za širitev v Ljubljano; družina se je zdaj čutila pripravljena na ta korak in ga je uresničila. Poslovno okolje in poslovna kultura, nad katerima tostran meje pogosto obupujemo, pa z gledišča Sonje Kocjančič ni tako na psu. Birokratski del odpiranja in vodenja trgovine teče brez težav, če se že pojavijo, pa jih rešujejo z velikim razumevanjem in pomočjo pristojnih institucij. “Jaz se tukaj zelo lepo počutim. Vsi, tudi naše stranke, vedno zelo lepo priskočijo na pomoč. Tukaj je res človeško, ali pa se samo jaz srečujem z najboljšimi ljudmi,” poslovanje v Sloveniji pohvali Kocjančičeva.

Drugačne navade

V primerjavi z lanskim letom se pozna, da stranke veliko bolj varčujejo pri nakupih, poleg tanjših denarnic pa jim v Ljubljani povzročajo težave tudi drugačne navade, ki spremljajo praznovanja. Če si od Ravbarkomande do morja ni mogoče zamisliti krsta, obhajila, birme, predvsem pa poroke brez konfetov, so ti za ostalo Slovenijo še precejšnja neznanka. Strankam so pripravili celo prospekt, da bi jim približali te sladkorčke v najrazličnejših modernih barvah in po novem z najrazličnejšimi polnili, a velikega zanimanja zanje ni. “Tukaj največ povprašujejo po škatlicah za piškote,” o poročnih običajih osrednje Slovenije pravi Sonja Kocjančič.

Družbo ji zadnje tri mesece v trgovini dela še Nastja Hvala, študentka grafičnega oblikovanja iz Branika na Goriškem. Družinsko podjetje je prek študentskega servisa iskalo mladega človeka, ki bi jim pomagal postaviti internetno stran in zasnovati tržno podobo, a Nastja zlasti v prazničnem decembru spremlja tudi delo v trgovini. “Tu je zelo domače in sproščeno. Vse stranke gredo z nasmeškom iz trgovine,” poudari.

Po Ljubljani je o specializirani trgovinici najpogosteje slišati prav glas o tamkajšnji domači in topli postrežbi, to pa so že dodatne sladkosti, ki so jih v prestolnico prinesli zamejski podjetniki. JANA KREBELJ