V Ljubljani še brez odločitev, v Zagrebu razmišljajo o odstopu od arbitražnega sporazuma

LJUBLJANA > Tako je po seji vlade minister za javno upravo Boris Koprivnikar odgovoril na vprašanje STA, ali je vlada po odstopu slovenskega člana arbitražnega sodišča Jerneja Sekolca že razpravljala o novem članu sodišča in kakšen bo postopek.

Potem ko je Sekolec danes odstopil kot član arbitražnega sodišča, je sodišče namreč Slovenijo pozvalo, naj v skladu z arbitražnim sporazumom v 15 dneh imenuje novega člana sodišča iz Slovenije.

Sekolca je leta 2011 za člana arbitražnega sodišča iz Slovenije izvolil DZ na predlog predsednika republike. Predsednik - tedaj je bil to Danilo Türk - je po posvetovanju s poslanskimi skupinami v DZ poslal predlog, ki mu ga je posredovala vlada tedanjega premierja Boruta Pahorja.

Na afero se je iz Izraela, kjer je na uradnem obisku odzvala hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Izrazila je zaskrbljenost in ocenila, da vse, kar se je zgodilo, postavlja pod vprašaj objektivnost celotnega postopka. Dejala je, da ne gre več samo za vprašanje Hrvaške in Slovenije ter njunih dvostranskih odnosov temveč za vprašanje samih temeljev mednarodnega prava in arbitražnega postopka nasploh, je njeno izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je danes dejala, da v Zagrebu potekajo posvetovanja hrvaške diplomacije in hrvaških pravnikov tudi o možnosti, da bi Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma. Napovedala je, da bodo danes o vsem obvestili tudi Evropsko komisijo.

Največja hrvaška opozicijska stranka HDZ je medtem danes od vlade, sabora in predsednice države zahtevala, naj nemudoma in brezpogojno razveljavijo arbitražni sporazum. Nekatere druge opozicijske stranke so zahtevale izredno sejo parlamenta.

Profesor mednarodnega prava z mariborske Pravne fakultete Silvo Devetak pravi, da je teoretično odstop od arbitražnega sporazuma možen, vendar ocenjuje, da je malo verjeten in vse prej kot enostaven. Pojasnil je, da vsaka suverena država lahko odstopi od mednarodne pogodbe, če smatra, da ta ni več veljavna, ker je prišlo do njene bistvene kršitve. Načeloma bi dokazana direktna intervencija oziroma vplivanje predstavnika države pri arbitražnem sodišču lahko predstavljala takšno kršitev. Če bi se Drenikova na primer branila, da je le izpolnjevala navodila zunanjega ministra, bi bila situacija za Slovenijo s tega vidika slabša.

Možnost odstopa urejajo določbe splošnega prava, ki zadevajo mednarodne pogodbe in v tem konkretnem primeru tudi arbitražna telesa, ki morajo biti neodvisna in delovati objektivno. Potrebe, da bi se v konkretnih pogodbah o tem še enkrat posebej pisalo, ni, pravi Devetak. V samem arbitražnem sporazumu možnost odstopa namreč ni predvidena.

Z vidika mednarodnega prava postopek, po katerem bi se Hrvati odločali za odstop od arbitražnega sporazuma, ni pomemben, to je notranjepolitično dejanje. Izrekanje o tem v saboru, k čemur je že slišati pozive v Zagrebu, bi bilo tako z vidika mednarodnega prava le "političen šov", je pojasnil.

Hrvaška bi z odstopom od arbitražnega sporazuma nato uradno seznanila Slovenijo, arbitražno sodišče, verjetno Evropsko komisijo, ki je v procesu vzpostavljanja arbitražnega sodišča delovala kot posrednik, in morda še koga. Ti bi se nato izrekli glede hrvaške namere.

Neke višje instance, ki bi odločala o upravičenosti odstopa neke države od pogodbe, v mednarodni skupnosti ni, ima pa druga stran, v tem primeru Slovenija, možnost tožiti državo zaradi odstopa, npr. na Meddržavnem sodišču v Haagu.

A Devetak opozarja, da je vse to res zelo malo verjetno, tudi če je teoretično možno. V osnovi je namreč odstop od mednarodne pogodbe "politična akcija, utemeljena s pravnimi normami". Zanjo je torej potreben politični interes oziroma politična volja in Devetak meni, da Hrvaška ne bo šla tako daleč.

Sam se ne spomni podobnega primera, opozarja pa tudi, da bi bilo dokazovanje upravičenosti odstopa vse prej kot enostavno.

STA