V Mitolu in Intereuropi se pripravljajo na delo od doma za del zaposlenih

Slovenija
, posodobljeno:

Krizne razmere, povezane s posledicami širjenja koronavirusa, podjetja postavljajo pred preizkušnjo. “So test za robustnost poslovanja in prve izkušnje kažejo, kako ranljivi smo,” pravi direktor sežanskega Mitola Robert Srabotič. Tako pri njih kot v Intereuropi se pripravljajo, da bo del zaposlenih začel delati od doma.

V Intereuropi bodo od doma  lahko delali predvsem  zaposleni v 
strokovnih službah.
V Intereuropi bodo od doma lahko delali predvsem zaposleni v strokovnih službah. Sonja Ribolica

SEŽANA, KOPER > V sežanskem Mitolu, kjer izdelujejo lepila, proizvodnja za zdaj teče nemoteno. “Imamo redne zaloge surovin, a ko smo jih hoteli naročiti nekaj več kot običajno, smo naleteli na težave. Kupujemo jih na italijanskem trgu, prevozniki pa se vožnjam v to državo vse bolj izogibajo,” pravi direktor Mitola Robert Srabotič.

Robert Srabotič

Robert Srabotič, direktor Mitola

“Veliko je odvisno od tega, koliko časa bodo trajale te razmere; če bodo v treh mesec mimo, bomo vsi iz njih izšli, upajmo, z nekaj buškami in praskami. Če bo to obdobje veliko daljše, pa ...”

V podjetju so sprejeli vse ukrepe, ki jih določajo pristojne ustanove, da bi zavarovali zdravje zaposlenih, kar je vsekakor prioriteta. Ukinili so tudi vse službene poti in preložili obiske poslovnih partnerjev.

Le kakšna praska in buška ali pa ...

Pripravljajo se na delo od doma, ta možnost seveda pride v poštev za manjši del zaposlenih - iz prodajne, nabavne, razvojne službe. “Kot dobra rešitev se kaže tudi skype soba - uredili smo jo pred dvema letoma - kjer lahko marsikaj opravimo na daljavo. Če si z nekom gledaš v oči, je vse bolj zavezujoče kot elektronska pošta. To velja že v 'mirnem' času, kaj šele v teh kriznih razmerah, ki se nenehno spreminjajo,” še pravi Srabotič.

Poudarja, da so krizne razmere, povezane s posledicami širjenja koronavirusa, test za robustnost poslovanja, prve ugotovitve pa kažejo na precejšnjo ranljivost: “Veliko je odvisno od tega, koliko časa bodo trajale te razmere; če bodo v treh mesecih mimo, bomo vsi iz njih izšli, upajmo, z nekaj buškami in praskami. Če bo to obdobje veliko daljše, pa ...”

(foto: Žiga Intihar)

Dobro, da so znižali prag za pomoč države

Srabotič pozdravlja vladni predlog zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki ob širjenju koronavirusa predvideva subvencioniranje čakanja na delo doma. Kot dobro potezo ocenjuje znižanje spodnjega praga za pomoč države. Zdajšnji predlog predvideva, da bo država delodajalcem priskočila na pomoč v primerih, ko zaradi slabega poslovnega položaja ne bodo mogli zagotavljati dela najmanj 30 odstotkom zaposlenim delavcem hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo. Sprva je sicer ministrstvo za delo, ki je predlog pripravilo, načrtovalo, da bo spodnji prag višji - 50 odstotkov.

Intereuropa: delo od doma za strokovne službe

V Intereuropi se že od prejšnjega tedna pripravljajo na delo od doma, to velja predvsem za zaposlene v strokovnih službah. Zlasti na področju logističnih rešitev, predvsem v skladiščih, kjer gre za delovno intenzivno panogo, pa zaradi narave dela to ni mogoče.

Nared so različni scenariji prilagajanja delovnih procesov na posameznih poslovnih področjih. Nekatere že izvajajo, seveda pa bodo delovne procese še sproti prilagajali. Na področju informacijske tehnologije že izvajajo vse potrebne aktivnosti in priprave za delo od doma. Zanikali pa so informacijo, da naj bi nabavili 200 prenosnih računalnikov za delo od doma. Kot še pravijo, take količine zdaj sploh ne bi mogli nabaviti, saj so dobavni roki predolgi.

Nekateri doma z majhnimi otroki

Zagotovo pa bo z današnjim dnem, ko vrata zapirajo šole in vrtci, nekaj njihovih zaposlenih zaradi varstva otrok ostalo doma.

“Z vsakim posameznim zaposlenim se usklajujemo glede odsotnosti in morebitnih prilagoditev urnika; glede na potrebe delovnega procesa so možni dogovori za delo od doma oziroma koriščenja presežka ur ali dopusta. Kjer to ne bo mogoče, bomo pa delovne procese ustrezno prilagodili,” so še pojasnili v Intereuropi.