V nedeljo potrdili 501 novo okužbo, v bolnišnicah 1264 covidnih bolnikov

SLOVENIJA > Delež pozitivnih testov znaša 27,9 odstotka. Kot jer nanizal vladni govorec Jelko Kacin, so največ novih okužb potrdili v Kočevju 44, v Ljubljani 39, v Preddvoru 18, v Radovljici 16, v Domžalah in Izoli po deset. Na vzhodu države izstopajo Prevalje z 18 novimi okužbami. Okužbe v Kočevju, Preddvoru in Prevaljah so predvsem posledica vdora okužb v domove starejših občanov (DSO).

Na Primorskem so včeraj potrdili 24 okužb. Največ, 10, so jih potrdili v Izoli. Po tri okužbe so potrdili v Ilirski Bistrici in Tolminu, po dve pa v Kopru in Komnu. Po eno okužbo so potrdili v Novi Gorici, Postojni, Ajdovščini in Brdih.

V Domu na Fari Prevalje so zaznali 13 novih okužb pri stanovalcih. Skupaj beležijo 31 okužb pri stanovalcih in sedem pri zaposlenih. V DSO Kočevje imajo 32 novih okužb, v rdeči coni imajo trenutno 77 stanovalcev.

Po besedah Kacina trend novo odkritih okuženih v Sloveniji pada Pomurje je trenutno najbolj prizadeta regija. Podatki zadnjega tedna kažejo, da se razmere počasi stabilizirajo. To potrjuje tudi R, ki trenutno znaša 0,93. To pomeni, da deset okuženih še vedno okuži nekaj več kot devet oseb. “Umirjanje razmer in predvsem padanje števila novih okužb na dnevni ravni pa žal še vedno poteka prepočasi. Epidemiološke razmere ostajajo resne, tudi število oseb, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, še naprej ostaja visoko. Mnenje epidemiologov in zdravniške stroke ostaja, da je omejevanje medsebojnih stikov, ob doslednem upoštevanju vseh ostalih samozaščitnih ukrepov in ukrepov, ki jih je sprejela vlada, edini način za zamejevanje širjenja okužb,” je opozoril Kacin.

V Novi Gorici so hitro reagirali na širjenje okužb

V. d. predstojnika urgentnega centra Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica Erik Sedevčič je dejal, da so se že spomladi ob spremljanju dogajanja v sosednji Italiji in njihovih slabih izkušnjah hitro organizirali. Postavili so prva dva šotora pred urgentnim centrom oziroma zametke bodočega sivega območja za ločevanje covidnih od necovidnih pacientov. Šotorom so se kmalu pridružili bivalni zabojniki. Oblikovali so krizni štab, ki deluje še danes in se sestaja tudi po večkrat na dan.

Najprej je sprejel načrt spremenjenega delovanja bolnišnice, ki je bolnišnični kompleks razdelil na tri območja. Na območje glavne zgradbe, kamor covidnim pacientom vstop ni dovoljen. Urgentni center so preuredili v belo, sivo in rdeče območje, ki omogoča ločevanje covidnih in necovidnih pacientov, deluje kot filter, ki ščiti preostali del bolnišnice. Stara bolnišnična zgradba pa je namenjena za zdravljenje hospitaliziranih covidnih bolnikov.

V bolnišnici že od samega začetka izvajajo izključno nosno-žrelne odvzeme za molekularno testiranje po metodi PCR v realnem času. Z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani so med prvimi vzpostavili digitalno povezavo, tako da lahko izvide testiranj preberejo takoj, ko je preiskava zaključena. To izjemno olajša in pospeši delo.

V bolnišnici po besedah Sedevčiča izvajajo PCR testiranje vseh urgentnih pacientov, ki morajo biti hospitalizirani, in izkazujejo sum na sars-cov-2 okužbo. Izvid je znan v prej kot eni uri, zaradi česar se sivo območje v bolnišnici ne napihuje, pretočnost pacientov pa se zelo poveča. V zadnjem času uporabljajo tudi hitre teste, ki pa zaradi nizke občutljivosti ne morejo nadomestiti PCR testov.

Pomoč domovom starejših občanov

Posebno poglavje predstavljajo DSO, kjer se okužba lahko izjemno hitro širi. Strokovno osebje bolnišnice je že spomladi obiskalo vse DSO na tamkajšnjem območju. Pregledali so prostore, osebno varovalno opremo in z nasveti pomagali pri postavitvi rdečega območja. “Organizacija je danes odlična. Kljub naraščanju okuženih uspejo zadržati večino svojih varovancev, bolnišnico bremenijo le minimalno, tja pošiljajo le hudo bolne,” pravi Sedevčič.

Drugi val epidemije so v bolnišnici pričakali pripravljeni, prostore za covidne bolnike so dodatno pripravili, opremili in označili.

V stari bolnišnični zgradbi so najprej uredili prostore za negovalni covid oddelek, kamor so kot prvi v Sloveniji sprejeli 22 asimptomatskih oseb iz DSO iz drugih delov države. Kasneje so oddelek razširili ter ga preoblikovali v akutni covid oddelek in covid enoto za intenzivno terapijo. Bolnišnična območja so povezali z radijsko povezavo, osebju pa zagotovili varovalno opremo.

Primanjkujeta jim oprema in kader

“Velik izziv je ustrezna medicinska oprema, ki je nimamo dovolj. Primanjkujejo nam monitorji za nadzor vitalnih funkcij, oksimetri, prenosni rentgenski aparat in ultrazvočni aparat za nadzor težjih pacientov. Vendar se stanje bistveno izboljšuje, saj vsak dan prispe kak kos nove opreme,” pravi Sedevčič, zadovoljen, da jim je ministrstvo za zdravje omogočilo nabavo dražjih aparatur. “Izjemno velik in spontan odziv smo doživeli tudi s strani lokalnega gospodarstva, posameznikov in mestne občine, ki so v velikem številu pripravljeni donirati sredstva za pomoč regijski bolnišnici,” je pohvalil.

Še večji izziv predstavlja kader, ki ga je kronično premalo, predvsem na področju zdravstvene nege, zato so morali bolnišnično delo reorganizirati z združevanjem oddelkov. V domačo bolnišnico so vpoklicali svoje specializante, tako da na covid oddelku dela deset zdravnikov in 38 zaposlenih s področja zdravstvene nege.

Na pomoč je priskočilo tudi osebje novogoriškega in ajdovskega zdravstvenega doma, v svojem prostem času pa pomagajo tudi prostovoljci.

Do danes je bilo po podatkih Sedevčiča na bolniški odsotnosti šest zaposlenih, ki so se okužili med seboj na delovnem mestu, 33 zaposlenih pa se je okužilo izven bolnišnice. V samoizolaciji zaradi stika z okuženimi je bilo 50 zaposlenih, vsi so nato imeli negativne izvide testiranj. Nihče od zaposlenih, ki dela na covid oddelku, se ni okužil na delovnem mestu.

Zavrnili ne bodo nobenega urgentnega pacienta

Trenutno je v bolnišnici 27 covid pacientov na navadnem covid oddelku, sedem pa na oddelku za intenzivno terapijo, od tega je pet umetno predihavanih.

Vsega skupaj se je v bolnišnici zdravilo 106 covid pacientov, od tega 12 v covid enoti za intenzivno terapijo. Polovica jih prihaja iz občin, ki gravitirajo na novogoriško bolnišnico, drugi pa iz preostalih delov Slovenije.

Povprečna starost covid pacientov znaša 72 let, najmlajši je bil star 27 let, najstarejši pa 99 let. Do danes je umrlo 16 covid pacientov, na intenzivni terapiji ni umrl nihče. Povprečna starost umrlih covid pacientov je 86 let. 56 covid pacientov so odpustili iz bolnišničnega zdravljenja.

Splošna bolnišnica, tako Sedevčič, ni pozabila na necovid bolnike, svojo redno dejavnost je zagotavljala do konca oktobra. “Zdaj zaradi višje sile to več ni mogoče v celoti. Obžalujemo dejstvo, da se bo čakalna doba nekaterim necovid pacientom podaljšala. Storili bomo vse, da bo njihova stiska čim manjša. Urgentni center pa deluje kot vedno in ne bomo zavrnili nobenega urgentnega pacienta,” je zagotovil Sedevčič.

Kaj je mogoče kupiti in česa ne

Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Ajda Cuderman je spomnila, da je danes začel veljati odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja nenujnega blaga in storitev potrošnikom. Še naprej lahko delujejo prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji. Izjema je prodaja oblačil, obutve in tehničnega blaga.

“Delujejo lahko prodajalne, v katerih živila, blago za osebno nego in čiščenje predstavljajo skupaj več kot polovico asortimana, ali prodajalne, ki več kot polovico prodajajo posamezne kategorije,” je pojasnila Ajda Cuderman. V teh prodajalnah ne smejo prodajati oblačil, obutve in tehničnega blaga. Tehnično blago je vse, kar ima garancijo. V prodajalnah torej ni mogoče kupiti televizorja ali računalnika, lahko pa na primer žarnice, metlice za stranišče, pa tudi pisala in zvezke.

Delujejo lahko lekarne, prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, optika, tržnice, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, servisne delavnice za motorna vozila in kolesa, pošta, banka, dostavne službe, dimnikarske storitve, gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih, če ni stika s potrošniki, trafike, kioski, osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih med 6 in 21 uro. Konzumiranje hrane in pijače na javnih površinah je prepovedano na in ob prevzemnem mestu. Dovoljena je prodaja blaga in storitev za zagotavljanje varnosti in zdravja. Začeta gradbena in vzdrževalna dela se lahko dokončajo v razumnem roku, dokazujejo se s pogodbo ali naročilom. Še vedno velja prostorska omejitev 30 kvadratnih metrov površine na stranko oziroma 10 kvadratnih metrov na odprti tržnici.