V nedeljo se bo kar ohladilo
Današnji in jutrišnji dan bosta v znamenju jugozahodnega vetra, ki bo povečal možnost nastanka krajevnih ploh predvsem ob gorskih pregradah zahodne Slovenije. Največ padavin bo do jutri zvečer padlo v Posočju, drugod bo večinoma suho. Na to računajo tudi v sosednji Gorici, ki prav ta konec tedna gosti tradicionalno kulinarično prireditev Okusi ob meji.
PRIMORSKA > Danes zjutraj bo večinoma oblačno, na severu Primorske, predvsem ob kakšni gorski pregradi, bo čez dan možna tudi kakšna kaplja dežja. Kot pravi dežurna meteorologinja na Arso Eva Bezek, se bo proti večeru ob morju prehodno zjasnilo, v Posočju pa bodo padavine vztrajale ves dan. Jugozahodni veter se bo čez dan okrepil. Ob morju pa bo pihal jugo, ki se bo tudi krepil. Jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od 17 do 23 stopinj Celzija.
Petek bo moker, v soboto več jasnine
Jutri zjutraj bo še vedno spremenljivo oblačno, v Posočju bo deževalo. Padavine se bodo čez dan od zahoda širile proti vzhodu. Še bo pihal okrepljen jugozahodnik, ob morju jugo. V soboto v dopoldanskih urah pričakujemo prehod hladne fronte od severa, ki bo predvidoma prinesla nekaj dežja večjemu delu Slovenije. Sredi dneva bo zapihal veter severnih smeri, na Primorskem proti večeru šibka do zmerna burja.
Eva Bezek
meteorologinja na Arso
“Zlasti v ponedeljek in torek nas čakata hladni jutri, ko bodo termometri ob morju pokazali približno 10 stopinj, v notranjosti Primorske in na severnem Primorskem pa le okoli 5.”
Ponedeljkovo in torkovo jutro bosta kar hladna
Nedelja se bo začela s spremenljivo oblačnostjo, potem pa nas čaka dokaj sončen in miren dan. Na Primorskem bo še vedno pihala burja. Ob prehodu fronte se bo ohladilo. “Če bodo v četrtek, petek in tudi še v soboto jutranje temperature ob morju še okoli 15 ali 16 stopinj, čez dan pa se bo segrelo tudi tja do 24 oziroma 25 stopinj, se bo v noči na nedeljo ob prehodu fronte ohladilo. Zlasti v ponedeljek in torek nas čakata hladni jutri, ko bodo termometri ob morju pokazali približno 10 stopinj, v notranjosti Primorske in na severnem Primorskem pa le okoli 5. Bo pa nato vsak dan topleje, tako da mraz ne bo dolgo trajal,” je napovedala Eva Bezek.
Vse večja verjetnost poplav v srednji Evropi
Države srednje Evrope, med njimi Poljsko in Češko, pa tudi Romunijo in Italijo, je nedavno prizadela nevihta Boris, ki je povzročila hude poplave in večmilijardno škodo, umrlo je skupaj 24 ljudi. Tveganje in resnost takšnih nesreč se bosta povečala, medtem ko se bo naš planet še naprej segreval, opozarjajo znanstveniki. Podnebne spremembe po ocenah znanstvenikov povečujejo verjetnost in silovitost padavin, ki povzročajo smrtonosne poplave v srednji Evropi, opozarjajo znanstveniki v včeraj objavljeni raziskavi World Weather Attribution (WWA). Iz te med drugim izhaja, da bodo poplave z nadaljnjim segrevanjem, ki ga povzročajo fosilna goriva, postale še bolj uničujoče.
“Če ne ustavimo kurjenja fosilnih goriv, se bodo padavine in z njimi povezane poplave le še poslabšale,” je dejala Friederike Otto, klimatologinja na Imperial College London in soavtorica raziskave, ki jo je objavil konzorcij znanstvenikov WWA.
Da bi ugotovili, kakšno vlogo igrajo podnebne spremembe pri ekstremnem vremenu, so znanstveniki opazovanja primerjali s podnebnim modelom na podlagi tega, kako huda bi bila nevihta, suša ali vročinski val v svetu, kjer ljudje skoraj 200 let ne bi kurili fosilnih goriv. Ugotovili so, da so podnebne spremembe povzročile vsaj dvakrat večjo verjetnost padavin s tveganjem za še bolj uničujoče poplave.
V prihodnosti bodo takšne naravne nesreče še hujše, še opozarjajo. Pri globalnem segrevanju ozračja za okoli dve stopinji Celzija bodo podobni dogodki postali 50 odstotkov bolj verjetni, padlo pa bo pet odstotkov več dežja kot sedaj, navaja raziskava, ki jo povzema BBC.