V nedeljo spet o fiskalnem pravilu

LJUBLJANA> Opozicija tudi vztraja, da je fiskalno pravilo treba sprejeti prej kot ustavne spremembe referendumske ureditve, zato je v nedeljo pričakovati tudi odločitev o tem.

Izredna seja DZ, na kateri naj bi poslanci odločali o fiskalnem pravilu, je predvidena za torek, medtem ko naj bi o ustavnih spremembah referendumske ureditve odločali že v ponedeljek.

DZ je imel fiskalno pravilo na dnevnem redu izredne seje že v začetku aprila. A ker potrebna dvotretjinska podpora poslancev ni bila zagotovljena, so se dogovorili, da bodo opravili le predstavitve stališč poslanskih skupin, sejo pa nadaljevali v maju.

Politične stranke so se ob tem uspele poenotiti, da je treba pred odločanjem o fiskalnem pravilu dobiti nove javnofinančne izračune, ki bodo temeljili na novih makroekonomskih ocenah. Na njihovi podlagi se bodo nato odločili, ali ustavni zakon vrniti v postopek ustavni komisiji ali ne. Dilema ostaja leto uveljavitve in tudi način zapisa fiskalnega pravila.

Manjkajoči milijoni

Nove izračune o javnofinančnih učinkih fiskalnega pravila naj bi premierka Alenka Bratušek predstavila na nedeljskem sestanku, na katerega je povabila predsednike in vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank ter predstavnika narodnih skupnosti.

Bratuškovi se zdi zdajšnji predlog, po katerem bi se fiskalno pravilo in izvedbeni zakon prvič uporabila za pripravo proračuna za leto 2015, preveč optimističen. Eden glavnih pomislekov tako je, ali poslabšane makroekonomske okoliščine dovoljujejo uveljavitev fiskalnega pravila že z letom 2015 ozitoma ali je treba datum njegove uveljavitve preložiti, na primer na leto 2017.

Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 naj bi po argumentih vlade zahtevala za 800 milijonov evrov višje davke ali druge dajatve oziroma bi se morali za enak znesek dodatno znižati javni izdatki. Vlada meni, da bi to pomenilo prehud poseg v že pridobljene pravice.

Težave tudi, če bi pravilo začelo veljati 2017

A tudi začetek uporabe fiskalnega pravila leta 2017 naj bi po trenutnih projekcijah vlade zahteval povečanje prihodkov oziroma znižanje odhodkov države za približno 400 milijonov evrov.

Podobnega mnenja so v največjih vladnih strankah PS in SD. V SDS pa tudi v SLS in NSi medtem pravijo, da preložitve začetka uveljavitve pravila ne podpirajo, saj bi bil to po njihovem mnenju napačen signal mednarodni javnosti in bi pomenil rahljanje zaveze.

Poleg tega poudarjajo, da samo besedilo pravila, ki je srednjeročno naravnano, dovoljuje zadostno mero prožnosti, dodatni manevrski prostor za javnofinančno politiko pa naj bi omogočil izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki ga bo moral prav tako sprejeti DZ.

Če želijo spremeniti letnico uveljavitve fiskalnega pravila, morajo ustavni zakon vrniti iz tretje parlamentarne faze na ustavno komisijo. To bi koalicija morda lahko storila le s svojimi poslanskimi glasovi, medtem ko je za vnovično podporo zakonu na ustavni komisiji potrebna dvotretjinska večina. Te pa, če bo opozicija v svojih stališčih vztrajala, ni. V opoziciji tudi ocenjujejo, da vrnitev ustavnega zakona na ustavno komisijo glede na obstoječe zakonske norme ni mogoča.

Pogodba o fiskalnem paktu

Z letošnjim januarjem je začela veljati medvladna pogodba o fiskalnem paktu, ki predstavlja pomembno orodje za krepitev javnofinančne discipline v Evropi. Temelj te pogodbe je fiskalno pravilo, po katerem morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva gospodarskega cikla, torej konjunkture in recesije - na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

Vnos fiskalnega pravila v ustavo se politično povezuje tudi z ustavnimi spremembami glede referenduma. O teh naj bi DZ odločal na izredni seji v ponedeljek, vendar pa v SDS, SLS in NSi vztrajajo, da bi morali poslanci najprej odločati o fiskalnem pravilu in nato o referendumskih spremembah. Po navedbah SLS je treba namreč omogočiti čas za širšo javno razpravo v skladu z zahtevami civilne družbe in stroke.

Predsednik DZ Janko Veber je sejo DZ, na kateri bi odločali o referendumski ureditvi, za ponedeljek sklical kljub opozorilom opozicije. A je zagotovil, da jo bo, če se bodo vodje strank na nedeljskem srečanju tako dogovorili, premaknil. Seja mora biti sicer najpozneje do 10. maja. Takrat se namreč izteče določen 15-dnevni rok od vložitve zahteve za sklic seje.

Potrebna je dvotretjinska večina

Za sprejem ustavnih sprememb je potrebna dvotretjinska večina poslancev, zato je dogovor koalicije in opozicije nujen. O referendumskih spremembah so sicer stranke usklajene. A če koalicija ne bo prisluhnila opozicijskim strankam in prestavila ponedeljkove seje, so opozicijski glasovi tej ustavni spremembi pod vprašajem. Kako bodo v tem primeru dejansko ravnale, pa za zdaj ostaja neznanka.

Predlog ustavnih sprememb med drugim predvideva, da bo lahko zakonodajni referendum zahtevalo samo 40.000 volivcev, ob tem pa omejuje vsebine, o katerih bi smeli odločati na referendumu. Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali veljavno, in hkrati ta večina predstavlja najmanj petino vseh volivcev.

STA