V OZS razočarani nad interventnim zakonom za turizem

LJUBLJANA > Kot so v sporočilu za javnost izpostavili v OZS, zakon ne vsebuje podaljšanja ukrepov čakanja na delo in temeljnega dohodka za samozaposlene, povračila nadomestil za višjo silo in karanteno delavcev in samostojnih podjetnikov, enkratnega dodatka za vse prizadete panoge (kritje izpada prihodkov), ukrepa nekritih fiksnih stroškov, podaljšanja moratorijev kreditov in subvencioniranja regresa za vse dejavnosti.

Prav tako še vedno velja, da bodo podjetja morala vračati prejeto pomoč države, so opozorili.

V OZS si želijo še enkratnega dodatka za gostinstvo in turizem ter znižane stopnje DDV za storitve gostinstva in turizma, in sicer najmanj do konca leta 2022.

Delodajalci bodo lahko skladno z interventnim zakonom delavcem, ki jim ne morejo zagotoviti dela, odredili le skrajšani delovni čas, zato bo njihov strošek bistveno višji, kot bi bil, če bi imeli še vedno na voljo ukrep čakanja na delo, so spomnili. Tako bo "kljub dejstvu, da je obseg poslovanja manjši, da je malo gospodarstvo v krču in da še vedno obstajajo določene omejitve pri poslovanju za gostinstvo, avtobusne prevoznike, ki so vezani na gostinstvo in turizem".

V tej luči v OZS pričakujejo, da bo vlada čim prej pristopila k pripravi novega interventnega zakona ali devetega protikoronskega zakona, ki bo vključeval ukrepe za vse dejavnosti, prizadete zaradi epidemije in z njo povezanih ukrepov.

"Sedaj je treba pomagati malemu gospodarstvu, ki je hrbtenica slovenskega gospodarstva, da čim prej okreva. Uspešno gospodarstvo je namreč pogoj za to, da bodo dobro živeli vsi državljani v Republiki Sloveniji," je odločen predsednik OZS Branko Meh.

GZS: Interventni zakon premalo prilagojen potrebam najbolj prizadetih delov gospodarstva

Na GZS pozdravljajo sprejem interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu, a izpostavljajo, da ne vključuje ukrepov, ki so jih reprezentativne delodajalske organizacije predlagale v obliki dopolnil. Ravno z njimi bi po mnenju GZS zakon nadgradili tako, da bi imela prizadeta podjetja od njega večje koristi.

Sprejeti interventni zakon po mnenju GZS ne bo prinesel pričakovanih pomoči na način in v obsegu, ki bi olajšali najbolj prizadetim panogam soočanje s posledicami koronske krize. Kot so izpostavili v sporočilu za javnost, je epidemija covid-19 močno zarezala v poslovanje slovenskega gospodarstva, predvsem številnih storitvenih dejavnosti ter manjših gospodarskih subjektov.

Eno izmed večjih pomanjkljivosti sprejetega zakona vidijo v tem, da ni odpravil neskladnosti, povezanih z vračanjem pomoči, ki jih vsebuje pravilnik o merilih sorazmernosti, in ki povzročajo neenako obravnavno subjektov, ki so pomoči črpali po prvih dveh interventnih zakonih. Kot so poudarili, zbornica že dlje časa opozarja na te pomanjkljivosti.

"Pogrešamo, da ukrepa delnega subvencioniranja dviga minimalne plače v višini 50 evrov na zaposlenega ter delnega nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo nista bila podaljšana do 31. decembra 2021," so še zapisali.

Pozdravljajo ukrepe, ki jih zakon namenja najbolj prizadetim segmentom, kot so pomoč industriji srečanj in dogodkov, filmski in avdiovizualni industriji, upravljalcem žičniških naprav in drugim. A obžalujejo, da v interventnem zakonu ni upoštevana vključitev enkratnega dodatka zaradi posledic epidemije, ki bi ga bile deležne tako pravne kot fizične osebe, ki dejavnosti niso mogle opravljati v celoti ali delno oziroma jo opravljajo v omejenem obsegu.

"Zakon podaljšuje tudi ukrep skrajšanega delovnega časa, za kar smo se zavzemali na GZS, vendar bo po novem namenjen le tistim subjektom, ki jim je s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti. Ta pogoj je po naši oceni nepotreben in preveč restriktiven," so zapisali.

Pri pomoči za financiranje regresa za letni dopust za letos upajo, da bodo obveljala zagotovila državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Simona Zajca, da bodo do pomoči upravičene vse naštete dejavnosti ter tako tisti subjekti, ki so regres že izplačali v zakonskem roku, to je do 1. julija, kot tudi tisti, ki ga morda zaradi likvidnostnih težav še niso.