V pokojninski blagajni lani največji delež prihodkov od prispevkov po letu 1996

LJUBLJANA > Prihodki in odhodki zavoda so bili lani izenačeni v višini 5,3 milijarde evrov, kar je 1,1 odstotka manj od načrtovanega zneska, je v predstavitvi poročila povedal generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijan Papež. Državnemu proračunu je bilo treba lani po njegovih besedah zagotoviti milijardo evrov oziroma 177 milijonov evrov manj od načrta in 113 milijonov evrov manj kot leta 2017. Iz študentskega dela je bilo v pokojninsko blagajno vplačanih skoraj 65,6 milijona evrov oziroma 5,3 milijona več kot leto prej.

Med odhodki so največji oziroma 84,4-odstotni delež predstavljala sredstva za pokojnine. V oceni za bruto družbeni proizvod za lansko leto odhodki za pokojnine iz obveznega zavarovanja, med katerimi so tudi starostne pokojnine, predstavljajo 9,72-odstotni delež.

Učinki pokojninske reforme iz leta 2012

Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja je bilo lani povprečno 617.299 oziroma 0,3 odstotka več kot leto prej, samo starostnih upokojencev pa 445.236 oziroma 1,1 odstotka več kot leto prej. Tako povečanje števila vseh prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja kot povečanje števila starostnih upokojencev sta bili med najnižjimi v zadnjih desetih letih. To po Papeževem opozorilu kaže na učinke pokojninske reforme iz leta 2012, ki je zaostrila upokojitvene pogoje in hkrati omogočila spodbujanje kasnejšega upokojevanja.

Člani sveta, ki so sodelovali v razpravi po predstavitvi poročila, so izrazili zadovoljstvo z optimističnimi podatki iz poročila, hkrati pa opozorili na nekatera vprašanja, ki jih je po njihovi oceni nujno urediti. Veliko jih je izpostavilo invalidsko problematiko. Institut poklicne rehabilitacije je treba tako denimo po mnenju predstavnice upokojencev Anke Tominšek spremeniti, da ga bo izkoristilo več ljudi. Z njo sta se strinjala tudi Dragutin Novak, ki je v svetu predstavnik delovnih invalidov, in Tatjana Čerin, ki je predstavnica delodajalcev.

Neuspešno vključevanje mladih v zaposlovanje

Čerinova je poleg tega opozorila, da tudi prizadevanja za čim prejšnje vključevanje mladih v zaposlitev nimajo pravih učinkov. Povprečna pokojninska doba, ki jo imajo zavarovanci v starosti od 35 do 39 let, je namreč glede na poročilo lani pri ženskah znašala 12 let, pri moških pa štiri mesece več. Pri obeh spolih je bila krajša kot leto prej. “Z vključevanjem mladih v zaposlovanje smo zelo neuspešni,” je menila.

Predstavnik vlade v svetu Miloš Pavlica ji je pritrdil, da je pozno vstopanje na trg dela “zaskrbljujoče”. “Demografija je med ključnimi razvojnimi vprašanji Slovenije,” je opozoril.

Po opozorilu Aljoše Čeča iz vrst sindikatov pa je pri ukrepih za daljše ostajanje v zaposlitvi nujno pogledati tudi, kakšni so delovni pogoji in kakšni odnosi vladajo v kolektivu.