V ponedeljek potrdili 1176 okužb

SLOVENIJA > V zadnjem tednu se je rast okužb z novim koronavirusom močno upočasnila, dosegla je vrh in se počasi spušča, je na novinarski konferenci povedal vladni govorec Jelko Kacin. Razmere v zadnjem tednu oktobra so se popravile, okužb je manj, tudi delež pozitivnih testov med vsemi testiranimi je manjši.

“Do tega trenutka ni predlogov za rahljanje ukrepov. Od vseh članov svetovalne skupine slišimo, da je treba z ukrepi nadaljevati, ključen indikator, ki omogoča njihovo sproščanje, je zasedenost postelj v bolnišnicah,” je pojasnil. Po predvidevanjih bo število bolnikov s covidom-19, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo, v prihodnjih dneh še naraščalo.

Na Primorskem so največ okužb, 18, potrdili v Kopru. V Postojni so jih potrdili 11, v Idriji 8. Po 6 okužb so potrdili v Ilirski Bistrici in Sežani. V Izoli so potrdili 5 okužb, v Tolminu 4. V Piranu in Pivki so potrdili po tri primere. V Novi Gorici, Bovcu, Ankaranu in občini Hrpelje-Kozina so potrdili po 2 primera. Po en primer so potrdili v Divači in Kobaridu.

Beovićeva: Delo je zelo težko, a gre za ekipe, ki so fantastične

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija opomnila, da ob spremenjenem načinu testiranja potek epidemije bolj natančno opazujemo skozi število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. “Bolnikov je izjemno veliko, to je nepredstavljivo v primerjavi s tistim, kar smo doslej videli. Delo je zelo težko, a gre za ekipe, ki so fantastične. Kaosa, kot je bil v Italiji in kot je zdaj v Belgiji, pri nas ne glede na to, da imamo bolj šibek zdravstveni sistem, ni. To je zasluga tistih, ki delajo z bolniki,” je še ocenila.

Po besedah Kacina do sedaj vlada od strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje še ni prejela nobenih predlogov za rahljanje ukrepov. Ob tem je spomnil na nedavne medijske nastope članov skupine, v katerih so ti poudarili, da je z ukrepi treba nadaljevati. Pri tem so pomemben indikator tudi zasedene postelje v bolnišnicah.

V četrtek vlado sicer čaka odločitev, kako bo v nadaljevanju potekalo izobraževanje. Zaradi epidemioloških razmer so osnovnošolcem namreč za en teden podaljšali jesenske počitnice.

Nesorazmerno veliko število okužb pri zaposlenih v šolah

Beovićeva je za TV Slovenija na vprašanje, kakšna je možnost, da bo pouk v naslednjem tednu potekal v šoli, odgovorila, da je to odvisno od tega, kako se bo obračala epidemija. “Počakati moramo nekaj dni, da dobimo jasno sliko, ali se epidemija umirja,” je dejala. Meni sicer, da bo odpiranje šol eden od prvih ukrepov, ki jih bodo sprostili, a bo ob treba delo organizirati malo drugače. Ob tem je izpostavila “nesorazmerno veliko število okužb pri zaposlenih v šolah”.

Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je od začetka septembra v vrtcih zbolelo 524 oz. 3,74 odstotka vseh zaposlenih. V karanteni jih je bilo še dodatnih 637 oziroma 4,55 odstotka, so sporočili.

V osnovnih šolah število okuženih z novim koronavirusom znaša 1207 oziroma 4,84 odstotka vseh zaposlenih, v karanteni pa jih je bilo še dodatnih 1261 zaposlenih, kar pomeni nekaj več kot pet odstotkov.

V srednjih šolah je zbolelo 110 oziroma 1,18 odstotka vseh zaposlenih. V karanteni je bilo še dodatnih 171 zaposlenih, kar pomeni 1,84 odstotka, so še navedli.

Tudi v celjski bolnišnici so zmogljivosti zasedene, težava so kadri

Splošna bolnišnica v Celju je tretja največja covid bolnišnica v Sloveniji. V. d. direktorja Dragan Kovačić je nanizal, da je od 22. septembra bilo v bolnišnici hospitaliziranih 1173 covid-19 bolnikov, 257 je bilo zdravljenih na intenzivnem oddelku. Umrlo je 39 bolnikov, to je 3,3 odstotka vseh bolnikov oziroma 15,2 odstotka bolnikov na intenzivni negi, “kar je znatno manj, kot piše v literaturi”. Umrli so bolniki, stari od 64 do 95 let. Na navadnih oddelkih je povprečna starost sprejetih bolnikov 61 let, na intenzivni terapiji pa 70 let. Približno 20 odstotkov covid bolnikov prihaja iz domov starejših občanov. Večinoma so sprejeti, ker potrebujejo dodaten kisik.

Vse zmogljivosti v celjski bolnišnici so zasedene, pediatrija in ginekologija, ki imata svoja covid oddelka, nimata pacientov s covidom-19. Narašča število pacientov, ki jih pregledajo na covid urgenci, na drugi strani upada število tistih, ki jih sprejmejo na necovid urgenci. Zaskrbljujoče je oboje. Skrbi jih namreč, da bi kdo iz prevelike solidarnosti do covid bolnikov zanemaril svoje zdravstveno stanje.

Skrbijo jih tudi okužbe zdravstvenih delavcev, zdaj imajo na bolniškem staležu 177 medicinskih sester in 23 zdravnikov, kar je približno deset odstotkov zaposlenih. Večinoma so zboleli za okužbo ali imajo stik z okužbo v družini. Pričakujejo, da jih bo zbolelo še več, saj bodo stresne razmere za delo, podaljšani urniki in utrujenost terjali svoj davek.

Z opremo v celjski bolnišnici nimajo težav, tudi kar zadeva osebno varovalno opremo. Po besedah Kovačića se je primarno zdravstvo v drugem valu drugače organiziralo, prevzelo je veliko presejalnega dela, tudi koncesionarji se oglašajo, da so pripravljeni prevzeti paciente z necovid problematiko. Posamezni koncesionarji so tudi pripravljeni priti delat v bolnico.

O nevarnosti bolezni priča tudi njegov primer: “Sam sem prebolel covid-19. Sem mlad in športno aktiven, a sem mislil, da bolezni ne bom mogel preboleti doma. Uporabite vsa orožja, ki vam jih vsakodnevno priporočamo, in se izognite okužbi. Pomagajte nam, da bomo zdržali.”

Porast okužb v domovih za starejše na Primorskem

Kacin je podal statistiko iz slovenskih domov starejših občanov (DSO). Od včeraj je v njih na novo okuženih še 112 stanovalcev več, med zaposlenimi je 44 več okuženih, osem stanovalcev pa je žal umrlo.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič je zatrdil, da razmere obvladujejo. “Tudi v domovih na Gorenjskem, kjer je epidemiološka slika najslabša, se razmere izboljšujejo. Porast okužb je opaziti na Primorskem, zato danes tam poteka terenski obisk skupaj s civilno zaščito,” je dejal.

Ogledali si bodo šest DSO. Po podatkih Uršiča imajo vsi rdeče cone in predvidene zunanje lokacije, kot je primer v Ilirski Bistrici, kjer so 16 okuženih namestili v bivši dom JLA. Si pa bo ekipa ministrstva in civilne zaščite danes ogledala še dve lokaciji, ki bi lahko služili kot zunanji lokaciji, in sicer Dom paraplegikov v Pacugu in dom Dva topola v Izoli.

Kadrovske težave v DSO rešujejo s pomočjo študentov medicine, zdravstvenih delavcev s primarnega nivoja, novih zaposlitev ... Pomagajo še civilna zaščita, sodelavci iz zdravstva, nevladne organizacije in drugi. “Brez predanih ljudi in strokovnega znanja, ki ga premorejo, bi lahko bila situacija v domovih za starejše slabša,” je dejal Uršič.

Kot pravi, DSO delajo dobro, spoštujejo sprejete protokole. Na ministrstvu so preko poletja zagotovili 26 milijonov evrov dodatnega denarja za kadre v DSO. 77 DSO je zaposlilo 118 novih sodelavcev, še 114 se jih je vključilo v delovne procese preko javnih del. Študentje so v tem času opravili več kot 30.000 ur.

DSO imajo po podatkih Uršiča zaščitna sredstva, ki zadostujejo za tri tedne. Če potrebujejo dodatno opremo, jo financirajo iz državnega proračuna.