V poslanskih skupinah za razvoj socialnega podjetništva

LJUBLJANA> Socialno podjetništvo bo prispevalo k razvoju novih družbeno koristnih storitev in integraciji tistih, ki se težko vključijo na trg dela, je menila Andreja Črnak Meglič. Socialnim podjetjem je po njenih besedah skupno to, da ustvarjanje dobička ni glavni motiv. Pripravljena bo tudi strategija socialnega podjetništva, je dodala.

Poslanske skupine so v predstavitvi stališč pozdravile predlog in pri tem še zlasti izpostavile možnost zaposlovanja ranljivih skupin. Tako v DeSUS menijo, da je treba dograditi pomen socialnega podjetništva, ki ima posluh za bolj ogrožene skupine prebivalstva, kot so pripadniki romske skupnosti ali brezdomci, je dejal Franc Jurša.

V SNS opozarjajo, da je veliko brezposelnih, ki sicer prejemajo nadomestilo, a se doma počutijo nekoristne. "Ti bodo srečni, da bodo lahko delali, kar jim bo zakon omogočil," je dejal Bogdan Barovič.

Korak naprej v razvoju nevladnega sektorja

V LDS ocenjujejo, da zakonski predlog pomeni korak naprej v razvoju nevladnega sektorja, je povedal Ljubo Germič. Po njegovih besedah pa je treba zgraditi tudi podporno okolje, ki bo omogočilo razvoj socialnega podjetništva.

Poslanska skupina nepovezanih poslancev izraža priznanje tistim, ki so se lotili pionirskega dela in pripravili zakon, je dejal Vili Rezman. Zadovoljni so, da je bil povzet njihov predlog, "da se dobiček, če se že deli, deli tudi med zaposlenimi".

Predlog predvideva 16 družbeno koristnih dejavnosti, med njimi je tudi pravična trgovina, je dejal Dejan Levanič iz SD. Kriza je pustila posledice na številnih področjih, socialno podjetništvo pa je pot za hitrejši izhod iz krize, je menil.

V SDS opozarjajo, da je delo tudi socialna kategorija, ki ljudem pomaga k boljši samopodobi. "Zakon je korak v pravo smer h gradnji boljše prihodnosti," je dejal Štefan Tiselj. Socialna podjetja pa v Sloveniji niso nekaj povsem novega, saj so tovrstna oblika že invalidska podjetja, je spomnil.

V Zares podpirajo cilje zakona, ki so med drugim v inovativni obogatitvi storitev. Tam, kjer drugi ukrepi niso učinkoviti, pa bi na tak način povečali zaposlenost, je dejal Tadej Slapnik.

Kot socialna podjetja tudi kmetije?

V SLS se strinjajo, da je treba v Sloveniji po letih dogovarjanja urediti obravnavano področje, je povedal Gvido Kres. Toda zakon mora odpirati možnosti in ne delovati omejevalno, meni. Z dopolnili zato med drugim v SLS predlagajo, da kot socialna podjetja lahko delujejo tudi kmetije.

V razpravi o dopolnilih je bilo največ pozornosti namenjene prav dopolnilom SLS z omenjeno vsebino, medtem ko so dopolnila poslanskih skupin koalicijskih strank večinoma prešli brez ustavljanja. Črnak Megličeva je v povezavi z dopolnili SLS, da kot socialna podjetja lahko delujejo tudi kmetije, pojasnila, da kmetije pridejo v poštev, če so organizirane kot pravna oseba. Če pa gre za fizično osebo, to ni možno, je poudarila. STA