V sadovnjakih ni treba hiteti
Ne le gozdovi, tudi sadna drevesa, ki jih je žled ujel v več centimetrov debel ledeni oklep, so minuli teden utrpela precejšnjo škodo.
PRIMORSKA >Mnoga sadna drevesa na Pivškem in Postojnskem, zlasti starejša, so klonila pod težo ledu, nekatera debla je ob padcu večjih vej razčesnilo, druga so jo odnesla “zgolj” s polomljenimi vejami ... Kaj storiti s poškodovanimi drevesi in kako preprečiti, da bi bila škoda na drevesih, ki jih je prizadela ledena ujma, še večja?
Strokovnjak za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Nova Gorica Ivan Kodrič svetuje, naj lastniki intenzivnih nasadov najprej popravijo ograje, če so te poškodovane, in tako preprečijo divjadi, da bi naredila še dodatno škodo. Šele nato naj se lotijo dela v nasadih.
Polomljene veje dreves bo treba še pred cvetenjem pravilno porezati. To velja tudi za travniške sadovnjake. “Poškodovane dele je treba gladko odžagati in premazati s pasto za premazovanje ran ali z bakrenimi sredstvi, lahko pa tudi s kombinacijo obojega, in potem se bodo drevesa sama obnovila,” pravi Kodrič.
A s temi opravili ni treba hiteti. Časa je namreč dovolj: “Enkrat do cvetenja, lahko tudi po cvetenju, odvisno od tega, če bodo drevesa letos obrodila.” Sadna drevesa namreč običajno intenzivno obrodijo izmenično vsako drugo leto; nekatere sorte sicer tudi vsako leto. “Če so drevesa lani obrodila manj, poškodovane veje obrežemo čim kasneje. Če pa so bila lani polna sadja, je treba obrezati le tisto, kar je res nujno, da jih ne preveč spodbudimo k rasti.”
Kodrič pričakuje, da bodo tista drevesa, ki so uspela kljub ujmi ohraniti cvetni nastavek, letos normalno obrodila. Zagotovo pa letina ne bo tako obilna, kot bi bila sicer.
Tista pa, ki jim je žled povsem uničil cvetni nastavek, a so še živa, bodo ob pravilni oskrbi obrodila šele čez dve leti, obilneje pa čez tri leta. Kodrič priporoča tudi škropljenje z bakrenimi sredstvi, in sicer v tako imenovani fazi mišjega ušesa, tik preden drevesa odženejo. PETRA VIDRIH
