V skupnosti socialnih zavodov za boljše delovne razmere v domovih

LJUBLJANA > V skupnosti si poleg tega želijo, da bi država oblikovala celovito strategijo razvoja in zaposlovanja deficitarnih poklicev, poenostavila zaposlovanje delavcev iz drugih držav in ponudila več priložnosti za prekvalifikacijo brezposelnih. Delo s starejšimi je treba bolj poudariti tudi v izobraževalnem sistemu in ustvariti nove poklice, je pozval sekretar skupnosti Denis Sahernik.

Več kot polovica zaposlenih z le minimalno plačo

Prav tako bi bilo treba po njegovih besedah omogočiti ustrezno štipendiranje zdravstvenega kadra. Nenazadnje bi lahko iz drugih držav prevzeli nekatere dobre prakse, kot je denimo enkratna denarna nagrada ob zaposlitvi v socialnovarstvenem zavodu, je predlagal.

Vsekakor pa si zaposleni v domovih in posebnih zavodih za odrasle po njegovem prepričanju zaslužijo boljše plačilo za svoje zahtevno in odgovorno delo. Neprimerno se mu zdi, da več kot polovica zaposlenih prejema le minimalno plačo.

V Dom starejših občanov (DSO) Ljubljana Vič-Rudnik večinoma sprejemajo stanovalce, ki potrebujejo neposredno pomoč. Takšnih je pri njih že tri četrtine, je izpostavila direktorica doma Melita Zorec.

Preobremenjenost zaposlenih rešujejo z zaposlovanjem, ki ga je omogočila uredba o zagotovitvi javnih sredstev za dodatne kadre izpred leta dni, in s študentskim delom. Opažajo pa, da v zadnjem letu ni zanimanja za tovrstno delo. Beležijo tudi precej odpovedi. Samo v zadnjem mesecu in pol jih je zapustilo deset sodelavcev.

Če ne bo dovolj delavcev, bodo morali zapirati bivalne enote in manjšati domske zmogljivosti. "Država mora na tem področju nujno ukrepati z izboljšanjem pogojev dela za naše zaposlene, dvigom plač in prenovo kadrovskih normativov," je prepričana tudi Zorčeva.

Domovi niso polno zasedeni

Sicer pa domovi, kjer je bilo pred izbruhom epidemije covida-19 velik problem najti prosto mesto, danes niso polno zasedeni. Prvi razlog je ukrep sivih con, kar pomeni, da morajo imeti pripravljena prosta mesta za osebe, pri katerih se pojavi sum na okužbo. Prav tako prek sive cone potekajo novi sprejemi.

Drugi razlog pa je strah potencialnih stanovalcev pred okužbo, čeprav je ta po Sahernikovih besedah že nekaj časa neutemeljen. Po njegovih ugotovitvah prelagajo odhod v dom predvsem tisti starejši, ki so dokaj samostojni, prošnjo pa so oddali že pred epidemijo.

Čakalne dobe krajše

Čakalne dobe za prosto mesto so se skrajšale, vendar se kljub temu lahko zgodi, da je treba v posameznem domu čakati na prosto posteljo tudi leto dni ali več. To je velja denimo, če gre za enoposteljno sobo ali bivanje na varovani bivalni enoti za osebe z demenco. Čakalna doba je torej odvisna od zdravstvenega stanja bodočega stanovalca in njegovih potreb, je povzel. Povprečna starost stanovalcev po njegovih besedah ostaja približno 83 let.

V DSO Vič-Rudnik se je čakalna doba za sprejem stanovalcev s potrebo po neposredni pomoči skrajšala za vse razen za osebe z demenco, tako da je trenutno mogoče dobiti prosto mesto v večposteljni sobi v enem ali dveh mesecih. Sicer pa v zadnjih letih beležijo trend višanja starostne strukture pri stanovalcih, ki se na leto povprečno dvigne za desetinko odstotka.