V Sloveniji januarja zaradi malarije umrl bolnik, prvi v zadnjih 30 letih

LJUBLJANA • Infektologinja Tadeja Kotar z infekcijske klinike UKC Ljubljana je za Slovenske novice dejala, da so takrat v nekaj tednih zdravili pet obolelih, kar presega običajno dinamiko bolezni. Običajno na leto zdravijo od sedem do deset bolnikov z malarijo, smrt bolnika pa je prvi primer smrti zaradi malarije v Sloveniji v zadnjih 30 letih.

Pojav simptomov lahko tudi več kot dva meseca po vrnitvi

Dodala je, da Slovenci malarijo pogosto podcenjujejo, čeprav ima lahko izjemno hiter in usoden potek. Opozorila je, da je po vrnitvi s potovanja v kraje, kjer je malarija, vsak sumljiv simptom lahko alarm ter da je nujno zdravnika obiskati čim prej.

Začetni znaki bolezni so zelo podobi gripi, in sicer visoka vročina, glavobol, slabost, bolečine v mišicah, utrujenost, včasih prebavne težave. Simptomi se najpogosteje pojavijo v enem do dveh mesecih po vrnitvi, lahko pa tudi precej pozneje.

Kotar je povedala, da je malarija urgentno stanje in da se lahko tudi iz nezapletene malarije razvije zapleten potek. Pri hudih oblikah lahko pride do anemije, motenj strjevanja krvi, odpovedi ledvic, dihalne odpovedi, prizadetosti centralnega živčevja oziroma cerebralne malarije in do septičnega šoka.

Nujna zaščita pred piki komarjev in preventivno jemanje antimalaričnih zdravil

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je že konec januarja opozoril na povečan sprejem bolnikov z malarijo, predvsem pri osebah, ki so se vrnile iz tropskih in subtropskih območij, zlasti iz Zanzibarja. Ob tem so poudarili, da je na potovanju nujna zaščita pred piki komarjev in preventivno jemanje antimalaričnih zdravil.

V lanskem letu je NIJZ obravnaval devet primerov malarije, in sicer pri osebah, ki so potovale v ali prihajale iz držav Gabon, Gana, Sierra Leone, Zanzibar (Tanzanija), Etiopija in Nigerija.