V Sloveniji kruh najpogosteje konča v smeteh

LJUBLJANA > Organizacija Združenih narodov (OZN) je 16. oktober za svetovni dan hrane razglasila leta 1976. Letošnji je bil posvečen predvsem družinskemu kmetovanju.

Najbolj so se pocenili sladkor in mlečni izdelki, meso ostaja drago

Po podatkih Organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) je na svetu skoraj 570 milijonov kmetij, od teh je več kot 500 milijonov družinskih kmetij, 475 milijonov pa takih, ki obsegajo nekaj manj kot dva hektarja. Družinske kmetije so odgovorne za proizvodnjo večine svetovne hrane in so zato izjemnega pomena za trajnosten ekonomski, okoljski in socialni razvoj.

Bogate žetve in velike zaloge sicer znižujejo svetovne cene hrane na najnižje ravni v zadnjih 15 letih. Cene hrane so septembra upadle že šesti mesec zapored. Na letni ravni so se znižale za šest odstotkov. Najbolj so se pocenili sladkor in mlečni izdelki, sledijo pa žitarice in olje. Na drugi strani meso ostaja drago. Cene mesa so bile namreč v letni primerjavi minuli mesec višje kar za 11,6 odstotka.

V Sloveniji sta Nacionalni inštitut za javno zdravje in ministrstvo za zdravje za letošnji svetovni dan hrane izbrala geslo Ostanki hrane, zavržena priložnost. S tem sta želeli instituciji pozvati k ekonomičnosti in spremembi odnosa do hrane.

Lačnih že 803 milijone ljudi

Po ocenah FAO je na svetu zaradi pomanjkanja hrane lačnih že 803 milijone ljudi. Številka je še višja, če vključimo tudi tiste, ki trpijo sezonsko pomanjkanje hrane, ali tiste, ki ne uživajo dovolj pestre, mešane prehrane, ki zadostuje vsem energijskim in hranilnim potrebam za zdrav razvoj in dnevne aktivnosti. Hkrati pa se v razvitem svetu soočamo predvsem s problematiko velikih količin zavržene hrane.

Po podatkih slovenskega statističnega urada je pri nas leta 2011 nastalo za skoraj 168.000 ton odpadne hrane oziroma kar 82 kilogramov odpadne hrane na vsakega prebivalca. Kot družba bi morali temeljito spremeniti odnos do zavržene hrane, ki konča v smetnjakih, pa tudi do kmetijstva in hrane nasploh, opozarjajo na inštitutu.

Vsaka tretja njiva, ki pridela pšenico, to pridela zaman, ker je kruh vržen stran

Problematika ostankov hrane je bila tudi osrednja tema današnje prve letne konference o hrani in prehrani za zdravje, ki jo je pripravila izolska fakulteta za vede o zdravju. V sodobni družbi se hrana vsakodnevno zavrže v celotni verigi preskrbe s hrano: od kmetov do živilske industrije, trgovcev na drobno, gostincev in potrošnikov. Razlogi so različni, poglavitni je slabo načrtovanje nakupovanja hrane, je pojasnil vodja inštituta za živila, prehrano in zdravje Peter Raspor.

V Sloveniji največji segment zavržene hrane predstavlja kruh, sledijo sadje in zelenjava ter mleko in jajca. Pri nas vsaka tretja njiva, ki pridela pšenico, to pridela zaman, ker je kruh vržen stran. Gledano svetovno pa v košu za smeti pristane tretjina vse pridelane hrane oz. toliko, da bi z njo lahko nahranili milijardo ljudi, je dejal Raspor.

Veliko je zmede v interpretaciji roka uporabnosti prehrambnih izdelkov, gostincem je težko predvideti število strank in velikost obrokov, neučinkovito je upravljanje z zalogami, embalaža in hramba prehrambnih izdelkov je pogosto napačna, še navajajo na fakulteti in med drugim opozarjajo na pasti in vpliv marketinških strategij v smislu "kupi enega za ceno dveh".

Ministrstvo za kmetijstvo pa je ob današnjem dnevu opozorilo na reševanje krize na trgu s sadjem in zelenjavo zaradi ruske prepovedi uvoza iz držav EU. Čim več hrane želijo umakniti s trga tako, da bi jo dobili pomoči potrebni. Hrana, primerna le za predelavo, pa naj gre v predelavo, je dejal minister Dejan Židan.

Slovenija v okviru evropskega ukrepa trenutno umika s trga 3000 ton zlasti jabolk, nekaj pa tudi hrušk in paradižnika. "Želimo, da pomemben del tega pride preko Rdečega križa Slovenije in Slovenske karitas do ljudi, ki to hrano potrebujejo," je Židan dejal na novinarski konferenci. Humanitarne organizacije dobijo hrano najboljše kakovosti, ostalo pa gre v predelavo ali uničenje, je pojasnil.

EU po Židanovih besedah priznava tri vrste stroškov, in sicer del stroškov same pridelave, tako denimo pri jabolkih 17 centov na kilogram, nadalje strošek sortiranja in strošek logistike. "Ti stroški so povrnjeni," je zagotovil.

Ministrstvo se po njegovih besedah zaradi obravnavane problematike sestaja s posameznimi skupinami proizvajalcev, v tem trenutku pa je občutiti največjo krizo pri svinjskem mesu, ki se je močno pocenilo. Trgovinski sistemi skušajo potem kupovati od kmetov po ceni, ki je daleč pod proizvodno, kar je družbeno neodgovorno, je opozoril Židan. Sam se želi v prihodnjih dneh sestati s predstavniki trgovcev in "jih pozvati k podobnemu družbeno odgovornemu dejanju v slovenski trgovini".

STA