V Sloveniji letos spet rekordno število štorkelj: 300 parov

LJUBLJANA > Popis v društvu izvajajo po mednarodno uveljavljeni metodi. Med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka preštejejo, obiščejo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverijo gnezditveno uspešnost štorkelj.

Letos pri nas gnezdi rekordnih 300 parov

Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, ki sporočajo dragocene podatke, denimo o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo in drugih zanimivostih. Na popisu si vedno podrobno ogledajo tudi gnezdo in ocenijo, če je stabilno in varno. V Sloveniji je letos gnezdilo 300 parov, 31 več kot lansko leto, ki je bilo prav tako rekordno. Letos so bele štorklje zasedale tudi gnezda, ki so bila po deset let prazna in neobiskana, opažajo v društvu. Videti je bilo tudi jate, v katerih je bilo 70 belih štorkelj. To so prizori, ki jih sicer običajno vidimo jeseni, ko se štorklje združujejo v jate in odpravljajo na selitev.

473

mladičev bele štorklje je poletelo letos

Gnezda na gasilski sireni, na anteni ...

Število mladičev, ki so poleteli, je bil letos povprečen, poletelo je 473 mladičev. Največ mladičev je poletelo leta 2020, in sicer 596.

Na gnezditveni uspeh bele štorklje v veliki meri vpliva vreme, predvsem v maju. V tem obdobju mladiči še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato jih v letih, ko je v maju hladno in deževno vreme, veliko pogine. Prav tako imajo v takem vremenu štorklje nekaj težav pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda, da povečajo verjetnost preživetja ostalih mladičev v gnezdu. “Kljub vsem uničujočim neurjem, ki so v zadnjih tednih divjala po Sloveniji, je velika večina mladičev uspešno poletela,” sporočajo iz društva..

V 25 letih, odkar se izvaja popis, je iz slovenskih gnezd poletelo skupno 11.107 mladičev. Samo eno pa je bilo uspešno vseh 25 let - v Sinji Gorici na Ljubljanskem barju. Skupaj je iz tega gnezda poletelo 75 mladičev. Včasih si štorklje izberejo nenavadna mesta, kjer začnejo spletati gnezda; najbolj nenavadne lokacije so bile sirena gasilskega doma, nosilec avtocestne table in mobitelova antena.

V Ilirski Bistrici najbolj jugozahodno gnezdo

Najbolj severozahodno gnezdo v Sloveniji je na smreki na Bledu, najbolj jugozahodno pa v Ilirski Bistrici. Obe gnezdi je letos povsem razdejalo neurje. “Močna neurja so postala nova nevarnost za štorklje pri nas, a na srečo so varuhi štorkelj rešili obe gnezdi in so uspešno nadaljevale z gnezdenjem,” so veseli v društvu.

Rezultate letošnjega rekordnega popisa je Društvo za opazovanje in preučevanje ptic predstavilo na nedavnem družabnem dogodku na Griču pri Klevevžu, ki je povezalo varuhe bele štorklje. To so posamezniki, ki skrbijo za štorkljina gnezda, spremljajo potek gnezdenja ali štorkljam kakorkoli pomagajo.