V Sloveniji potrdili prvi primer opičjih koz

Slovenija
, posodobljeno:

V Sloveniji so pri moškem potrdili prvi primer opičjih koz. Gre uvožen primer s Kanarskih otokov, zdravstveno stanje bolnika, ki je simptome razvil po vrnitvi v Slovenijo, je dobro, je povedal predstojnik centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel. Tveganje za okužbo za splošno prebivalstvo je nizko.

Mario Fafangel, predstojnik centra za nalezljive bolezni NIJZ
Mario Fafangel, predstojnik centra za nalezljive bolezni NIJZ Tamino Petelinsek/STA

LJUBLJANA > "Zadeva ni preambula nove epidemije, ampak gre za posamične primere, ki jih obvladujemo," je v današnji izjavi za medije povedal Mario Fafangel. Poudaril je, da je bolezen epidemiološko laže obvladljiva kot covid-19 in gre za že znano bolezen.

Bolezen opičjih koz je tako bistveno manj prenosljiva kot covid-19, poleg tega je oseba kužna šele po pojavu simptomov, podobnim gripi, in izpuščaju. Ta spominja na izpuščaj ob vodenih kozah oziroma noricah, vendar so kožne spremembe bistveno večje in lahko pustijo brazgotine, je pojasnila predstojnica ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opičje koze povzroča virus, soroden virusu, ki je kriv za bolezen črnih koz, ki je bila z globalno kampanjo cepljenja izkoreninjena leta 1980.

Gre za bolezen, ki se na ljudi prenese z živali - praviloma z glodavcev in primatov - in se najpogosteje pojavlja v tropskih gozdnatih predelih Srednje in Zahodne Afrike.

Bolezen se začne s povišano telesno temperaturo, glavobolom, bolečino v mišicah, povečanimi bezgavkami, izpuščaj se pojavi približno čez dva dni. Najprej kot madeži na koži, nato nastanejo mehurčki, ki počijo, ko se rane zacelijo in krasta odpade, pa oseba ni več kužna. "Zapletov ni pričakovati, razen če bi prišlo do dodatne okužbe z bakterijami in bi se kožne spremembe zagnojile," je dodala Lejko Zapančeva.

"Tveganje za splošno prebivalstvo je ocenjeno za nizko. Večje je tveganje za osebe, ki imajo več tesnih stikov," je dejal Fafangel. Do prenosa namreč prihaja ob tesnem stiku, in sicer ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega, na primer posteljnino, je pojasnil.

Prav tako lahko pride do okužbe z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično, če ima oseba znake respiratorne okužbe. Tudi v primeru takšnega prenosa mora biti stik tesen in trajati mora nekaj časa, zato ni bojazni, da bi se bolezen hitro prenašala.

Fafangel je prepričan, da bomo verigo prenosov v Sloveniji hitro ustavili, pri tem pa je ključno upoštevanje zdravniških priporočil. Osebe, ki so bile v tveganem stiku z okuženim, naj bodo v 21 dneh od stika pozorne na svoje zdravstveno stanje. Bolezen opičjih koz ni karantenska, zato se lahko v tem obdobju prosto gibljejo. Okuženim osebam pa priporočajo, da ostanejo doma tri tedne oziroma dokler ne odpadejo kraste.

Tatjana Lejko Zupanc okuženim osebam še svetuje, naj se izogibajo tudi stikom z družinskimi ljubljenčki, sploh z manjšimi, kot so glodavci, ki se lahko okužijo in ki bi lahko teoretično predstavljali rezervoar za nadaljnje širjenje.