V Sloveniji se soočamo z vinsko krizo
Skupna prodaja slovenskega vina je v letu 2010 znašala 29 milijonov litrov, od tega 24 milijonov litrov na domačem in pet milijonov litrov na tujih trgih. Prodaja na domačem trgu se je lani v primerjavi z letom 2009 povečala za 14 odstotkov, na tujem pa je padla za 4,7 odstotka.
LJUBLJANA> Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc, je domači trg vina sicer že nasičen, a se je prodaja povečala predvsem zaradi sloga in kakovosti. Na domačem trgu se je povečal delež deželnih vin, kar je lahko posledica krize, ki potrošnike usmerja k cenejšim vinom.
Delež vrhunskih vin na domačem trgu se je zmanjšal, kakovostna vina pa ostajajo na razmeroma stabilnem deležu.
Bela vina rahlo rastejo, rdeča kažejo rahel padec. Po nekajletni rasti je opaziti manjši padec rosejev, peneča vina pa izkazujejo rast, posebej roseji.
Izvoz slovenskega vina se je lani zmanjšal zato, ker se je zmanjšala prodaja odprtega vina. Prodaja tega vina že leta beleži padec, lani pa se je v primerjavi z letom 2009 še prepolovila.
Največ belega vina gre na Kitajsko
Prodaja ustekleničenih vin se je na tujih trgih sicer lani povečala za 62 odstotkov, pri čemer se je za skoraj milijon litrov povečal izvoz belih vin, podvojil se je izvoz rdečih vin.
Slovenija sicer 76 odstotkov belih vin izvozi v tretje države, kjer prednjači Kitajska, sledijo pa ji Hrvaška, ZDA, Italija, BiH, Nemčija in Srbija. V države EU Slovenija izvozi 65 odstotkov rdečih vin.
Kot poudarja Brejc, so do leta 2009 trije največji slovenski izvozniki vina (Puklavec&friends, Goriška Brda, Vipavska klet) večino svojega vina prodali v gostinstvu in ne v trgovini. Izvozne cene so zato narasle, in sicer se je povprečna izvozna cena med leti 2008 in 2010 v povprečju zvišala 10 odstotkov letno.
Družbeniki Vinske družbe Slovenije, ki izvozijo približno 90 odstotkov vsega slovenskega vina, se z uvozom po drugi strani skorajda ne ukvarjajo, pravi Brejc; tako ga v letu 2009 praktično ni bilo, lani pa je znašal manj kot 300.000 litrov.
Vse več vin uvažamo
Slovenija sicer od leta 2006 beleži rast uvoženih vin (lani je presegel sedem milijonov litrov), pri čemer prevladuje uvoz iz Italije, Madžarske in Makedonije. To vino v povprečju ne preseže cene enega evra na liter in večinoma konča na policah diskontnih verig.
Bistveno višjo povprečno ceno, ki preseže tri evre na liter, dosegajo le vina, uvožena iz Francije, pa tudi tista iz Španije, Čila, Hrvaške in Avstralije, vendar je skupna količina uvoženih dražjih vin relativno majhna in znaša od 300.000 do 600.000 litrov.
Vinska destinacija s skupnimi močmi
Brejc ne zanika, da se v Sloveniji soočamo z vinsko krizo. Zaloge namreč naraščajo, hkrati pa tudi uvoz narašča hitreje, kot bi si želeli. "Naš odgovor temu je, da je treba nujno znižati obseg sive ekonomije," poudarja Brejc. Sivi trg namreč presega 40 odstotkov javne prodaje.
Vinarji so se z ministrstvom za kmetijstvo dogovorili, da promocijske ukrepe zožijo na tri ciljne sejemske nastope, hkrati pa se z ministrstvom dogovarjajo o treh ključnih izvoznih trgih, ki bodo deležni ukrepov kmetijske politike. "Brez večje osredotočenosti na ciljne trge namreč ne bomo postali vinska destinacija," je še poudaril Brejc. STA
