V Sloveniji ta mesec drastično upada število prošenj za azil
V Sloveniji je lani za azil zaprosilo 1450 ljudi, med njimi 388 mladoletnikov brez spremstva. Število prosilcev za azil je v Sloveniji spomladi strmo naraslo, junija pa je drastično upadlo, je ob predstavitvi knjige o evropski begunski politiki povedala Katarina Bervar Sternad iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.
LJUBLJANA > Ena od avtoric knjige Nesreča evropske begunske politike: perspektive z balkanske poti Marina Lukšič Hacin je povedala, da je knjiga nastala na podlagi treh znanstvenih simpozijev, ki so potekali v začetku lanskega leta. Kot je še dejala, je knjiga kritično usmerjena in ima poudarek na razmerah v Sloveniji.
Katarina Bervar Sternad je na okrogli mizi po kratki predstavitvi izpostavila sedanje razmere glede migracijske krize v Sloveniji. Kot je dejala, v Sloveniji ostane le majhen delež prosilcev za azil. Državo namreč zapusti med 80 in 90 odstotkov prosilcev. Po njenih navedbah je trenutno v Sloveniji okoli 400 prosilcev za azil, ki so nastanjeni v azilnih domovih.
Število prošenj se je spomladi strmo povečalo
Pribežniki, med katerimi prevladujejo državljani Pakistana, Alžirije in Sirije, po njenih besedah čakajo “pretirano predolgo” na zaključek postopka za pridobitev azila, saj ta traja od minimalno pol leta do dveh ali treh let.
Kot je še dejala, se je število prošenj letos spomladi strmo povečalo, saj so v Slovenijo prihajale predvsem večje skupine, v katerih je bilo tudi do 50 pribežnikov. Ta porast pripisuje predvsem milejšim vremenskim razmeram in odprtju migrantske poti iz Bosne in Hercegovine. Junija je število prošenj sicer začelo “drastično” upadati, zato je izpostavila še vprašanje učinkovitosti Slovenije pri uresničevanju pravice do mednarodne zaščite.
“V Sloveniji ni azila”
Novinar Dnevnika Uroš Škerl Kramberger je ob tem delil svojo izkušnjo, ko je minuli teden obiskal dve središči, kjer se v Bosni in Hercegovini zbirajo pribežniki. Tu so številni, med njimi tudi tisti, ki so se na pot v Evropo podali z majhnimi otroki, povedali, da so že poskusili priti v Slovenijo, a so jih ob prečkanju Kolpe slovenski policisti z izjavami, da “v Sloveniji ni azila” vrnili na Hrvaško, policisti pa so jih od tam nato vrnili nazaj v BiH.
Ob tem je dodal, da se je v juniju obmejna politika Slovenije očitno spremenila ter da so policisti na meji zelo verjetno dobili navodila, da ne smejo upoštevati prošenj za azil. Na ministrstvo za notranje zadeve in policijo je zato naslovil tudi uradne prošnje za pojasnilo, vendar sta instituciji trditve zavrnili, češ da postopki vračanja pribežnikov potekajo po pravilih.
Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta je povedala, da so države članice Evropske unije po začetku begunske krize zaostrile svojo migracijsko politiko. To pa je postal tudi trend vseh držav, tudi tistih, ki so bile doslej primer dobrih praks. Ob tem je sicer izpostavila tudi pozitivne primere nekaterih držav.