V Sloveniji vsako leto pogrešajo okoli 600 ljudi, tretjina je otrok

LJUBLJANA > Po podatkih Generalne policijske uprave je bilo lani v Sloveniji prijavljenih 798 pogrešanih oseb, od tega 533 odraslih ter 265 otrok in mladostnikov. Leto prej so obravnavali 646 pogrešanih oseb, med njimi 224 otrok in mladoletnikov, leta 2017 pa 509 primerov, od tega 182 otrok in mladostnikov. Delež mladoletnih med pogrešanimi se sicer iz leta v leto spreminja in znaša med 20 in 40 odstotki.

Vzroki za izginotje otrok in mladostnikov so različni. Policisti med najpogostejšimi navajajo druženje s sovrstniki, uporništvo, šolske težave, zaljubljenost, pa tudi nesoglasja in konflikte doma ali v vrstniški skupini. Mlajši otroci se pogosto preprosto zaigrajo, izgubijo orientacijo ali zaspijo na nepričakovanem kraju.

Pri starejših mladoletnikih so pogosti pobegi od doma zaradi želje po večji svobodi ali dogodivščinah. Nekateri se v družbi prijateljev odpravijo na morje ali v turistične kraje. Policija ugotavlja, da mladostniki svoje načrte pogosto zaupajo vrstnikom, bratom ali sestram, ti pa zaradi podcenjevanja resnosti položaja o tem ne obvestijo ne staršev ne policije.

Nasilje v družini ostaja eden ključnih razlogov, da otroci pobegnejo od doma.

Foto: Dpa/sta

Ključnega pomena je hitra prijava

Največ pogrešanih otrok je v starostni skupini med sedmim in štirinajstim letom. Lani je policija obravnavala 80 pogrešanih otrok iz te skupine, medtem ko je bilo mlajših od sedem let le 12. Podobno razmerje kažejo tudi podatki za prejšnja leta.

Policija poudarja, da je pri pogrešanju ključnega pomena hitra prijava. Več kot polovico primerov pogrešanih otrok svojci prijavijo že v prvi uri po izginotju, skoraj 90 odstotkov pa v osmih urah. Rezultati so spodbudni: več kot 90 odstotkov otrok, mlajših od 14 let, policisti najdejo v štirih urah po prijavi. Praviloma jih najdejo žive in nepoškodovane.

Kljub temu obstajajo tudi primeri, ki ostajajo nerešeni več let. Med pogrešanimi so še vedno 11-letna deklica iz okolice Kamnika, ki je pogrešana od leta 2021, ter štiriletna deklica in sedemletni deček, ki ju pogrešajo od konca leta 2020. V teh primerih ne gre za klasična izginotja, temveč za domnevne starševske ugrabitve, ki jih policija obravnava kot kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe. V iskanje so vključeni tudi tuji varnostni organi.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu pogrešanih otrok je slovenska policija skupaj z mednarodno fundacijo Amber Alert Europe opozorila še na problem nasilja v družini. V Evropski uniji vsako leto pogrešajo približno 100.000 otrok, eden najpogostejših razlogov za pobeg od doma pa je prav nasilje v domačem okolju.

Odrasli morajo prepoznati stisko otrok

Ker otroci o zlorabah, zanemarjanju ali prisilnem nadzoru pogosto ne spregovorijo sami, morajo njihovo stisko prepoznati odrasli v njihovi okolici. Strokovnjaki opozarjajo na pet ključnih znakov. Med njimi so nenadne spremembe vedenja, nepojasnjene poškodbe, pretirana previdnost in stalna napetost, strah pred vrnitvijo domov ter izogibanje pogovorom o družinskem okolju.

Posamezen znak še ne pomeni nujno, da je otrok žrtev nasilja, razlog za skrb pa je pojav več znakov hkrati ali občutek, da se z otrokom dogaja nekaj nenavadnega. Takrat je po oceni strokovnjakov pomembno ukrepati, otroka poslušati in mu dati vedeti, da se lahko obrne na zaupanja vredno osebo.

Policija ob tem ponovno poudarja, da pri prijavi pogrešanja ni treba čakati. Vsaka minuta je lahko pomembna, še posebej kadar gre za otroka. Pri iskanju poleg policije sodelujejo tudi centri za socialno delo, šole, vzgojni zavodi in nevladne organizacije, cilj vseh pa ostaja enak: da se vsak pogrešani otrok čim prej in varno vrne domov.