V Sloveniji že več tisoč beguncev

LJUBLJANA > Doslej so obdelali podatke 4531 beguncev, ki kažejo, da povečini (2349) prihajajo iz Sirije, 1042 je Afganistancev, 694 iz Iraka, 140 pa iz Pakistana. Ostalih 306 je iz drugih držav. Večina je moških, 2285, ostali pa ženske in mladoletniki, je še povedal.

Za mednarodno zaščito je zaprosilo 22 Iračanov, sedem Irancev, šest Kosovcev, štirje Afganistanci, po dva Albanca in dva Nigerijca ter po en Kamerunčan, Maročan, Sirec in Srb.

O ravnanju Hrvaške je Šefic pojasnil, da je še v nedeljo vse potekalo kot načrtovano, v skladu z operativnimi dogovori. Ko je Hrvaška najavila bistveno več beguncev, kot jih je bila Slovenija pripravljena sprejeti, in Slovenija k prihodu vlaka ni dala soglasja, pa so se zadeve zapletle, je dejal.

S Hrvati poskušali vzpostaviti stik, a neuspešno

"Od takrat je komunikacija s Hrvaško bolj ali manj prekinjena, njihove odzivnosti ni bilo več," je povedal in dodal, da so tudi danes s Hrvati poskušali vzpostaviti stik, a neuspešno. Kot še pravi, Hrvaška v nobenem primeru ne upošteva dogovorov in ravna absolutno nesprejemljivo. Slovenija pa vedno novih prihodov ljudi na svoje meje ne more preprečiti.

Pri sprejemu ljudi poskušajo zadeve pospešiti kolikor se da, nekatere begunce z meje odpeljejo tudi neposredno v nastanitvene centre in tam opravijo tudi registracijo. Prav tako poskušajo vzpostaviti dodatne namestitvene zmogljivosti. Ob tem upajo, da se bo stanje umirilo, saj Hrvaška vzpostavlja nov namestitveni center za 15.000 ljudi, je dejal.

Po besedah generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Darka Buta s tem, ko se nabor nastanitvenih centrov širi, potrebujejo tudi več prostovoljcev. Zato so se danes že dobili na sestanku z nevladnimi organizacijami in se dogovorili, da bodo skušali čim prej zagotoviti dodatne ljudi. Trenutno sicer predvsem širijo ogrevane površine, predvsem šotore na območju Šentilja.

Glede sodelovanja Avstrije Šefic pravi, da se "zelo trudi, da bi nam šla nasproti v tej resnično veliki težavi, v kateri se je Slovenija zaradi že pojasnjenih razlogov znašla". Državni sekretar verjame, da je tudi Avstrija v velikih težavah.

Na slednje po njegovih besedah opozarja tudi Avstrija sama, ki Sloveniji pogosto sporoča, "da moramo biti pri pošiljanju migrantov minimalni". Po besedah državnega sekretarja bodo Avstrijo, s katero so v nenehnih stikih in pogovorih, prosili, naj še nekaj dni sledi zaprosilom za sprejem beguncev iz Slovenije.

Je pa Šefic potrdil, da Avstrija v zadnjih dneh sprejema manj beguncev, kot jih je prej, kar je po njegovih besedah posledica tega, da je tudi Nemčija omejila sprejem, zaradi česar se število migrantov v Avstriji povečuje. "Počasi prihajamo v položaj, ko bo nujno začeti urejati zadeve pri izvoru, to je v državi prvega vstopa v EU, Grčiji," je dejal.

Avstrija in Nemčija nista Sloveniji ponudili pomoč pri varovanju meje

Zanikal je navedbe, da sta Avstrija in Nemčija Sloveniji ponudili pomoč pri varovanju meje, posledično pa tudi navedbe, da je Slovenija to pomoč zavrnila. "Razmišljamo pa v smeri, da bi nekatere države, ki so pripravljene pomagati pri varovanju meje, k temu povabili. Potekajo preliminarni pogovori o tem," je dejal.

V vladi o postavitvi ograje na meji po besedah Šefica ne razmišljajo. Kot je dejal, po izkušnjah, ki jih imajo, sama ograja namreč nima prave funkcije, v kolikor se za njo ne nahajajo varnostne sile. Zato bi za takšno ograjo potrebovali ogromne varnostne sile, je dejal.

Po besedah Šefica Slovenija položaj z migranti še vedno obvladuje. Trenutno ga obvladuje zgolj s policijo in pomoč vojske še ni potrebna. V državi je po njegovi oceni približno 4000 do 4500 beguncev, se pa ta številka vseskozi spreminja, saj nekateri odhajajo, drugi pa prihajajo, nekateri pa tudi še niso registrirani, je dejal.

STA