V soboto tudi v Sloveniji protesti proti tajnim trgovinskim sporazumom

LJUBLJANA > V Sloveniji bodo protesti v soboto dopoldne potekali v Ljubljani, Mariboru, Kopru in v Trbovljah, je na novinarski konferenci v Ljubljani razkril Andrej Gnezda z Umanotere. Pripravlja jih Koalicija proti tajnim sporazumom, ki združuje več kot 20 slovenskih civilnodružbenih, nevladnih in političnih skupin.

Kampanjo proti tajnim sporazumom, kot so TTIP, Ceta in mednarodni sporazum o trgovanju s storitvami Tisa, nevladne organizacije v Sloveniji intenzivneje vodijo leto dni. V tem obdobju so pomagali zbrati tri milijone podpisov pod spletno peticijo in se pridružili dvema mednarodnima protestnima akcijama. “Tako podpisi kot protesti so delno že vplivali na sprejemanje odločitev,” je ocenil Gnezda.

Slovenske civilnodružbene organizacije so se v tem obdobju obračale tako na slovenske in evropske poslance kot na vlado, ki so jim v odgovorih večinoma zagotavljali, da do zniževanja standardov ne bo prišlo. A Gnezda je opozoril na dogajanje, ki kaže drugače. Predlogi ZDA v pogajanjih o TTIP še vedno niso dostopni javnosti, kljub jasnim zahtevam javnosti o popolnem umiku pa Evropska komisija še vztraja pri mehanizmu za reševanje sporov med vlagatelji in državo (ISDS) v sporazumu.

Evropska komisija bolj pripravljena izpolniti pričakovanja ZDA kot EU

Deloma se “s sklicevanjem na TTIP in dober duh pogajanj” zadeve že zdaj odvijajo po črnem scenariju, je opozoril Gnezda. Tako naj bi EU po programu do konca lanskega leta uredila področje endokrinih motilcev; po predlogu bi prepovedali 31 pesticidov. Po besedah Gnezde je ameriška stran s sklicevanjem na TTIP in postopke regulatornega sodelovanja, ki jih bo vseboval, dosegla, da bo zadeva umaknjena vsaj do leta 2016.

“Največje razočaranje pa je odnos do pričakovanj in zahtev civilne javnosti do ISDS,” je menil Gnezda. Tu je bilo največ kritik s strani javnosti in stroke, večinsko mnenje je jasno negativno, komisija pa vztraja pri njegovi vsebini. “To kaže, da je Evropska komisija bolj pripravljena izpolniti pričakovanja ZDA, ki to izrecno pričakujejo, kot EU,” je menil.

Proti mehanizmu, ki bi šel mimo sodišč

Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je pojasnila, da evropske potrošniške organizacije načeloma ne nasprotujejo prostotrgovinskih sporazumom in tudi ne TTIP. “Smo pa absolutno proti ISDS, saj menimo, da lahko povzroči bistveno več škode kot koristi in ni v javnem interesu,” je dejala.

“Evropa in ZDA ne potrebujeta mehanizma, ki bi šel mimo sodišč,” je poudarila, saj gre za dve urejeni okolji s stabilnim in delujočim pravnim redom. Treba je tudi zaščititi možnost države, da s predpisi ureja zadeve, ki so predmet javnega dobrega.

Postopek v okviru ISDS je drag, korporacije imajo v primerjavi z državami izredno sposobne pravnike, ob tem pa je mehanizem diskriminatoren, saj razlikuje med tujimi in domačimi vlagatelji. Slednjim namreč obhod domačih sodišč ni omogočen.

Ceta v Sloveniji zanima le malokoga

Medtem ko pogajanja o sporazumu TTIP še tečejo, pa je besedilo Cete že dokončno oblikovano in tudi javno objavljeno, je opozoril Gnezda. A čeprav je sporazum Ceta zelo podoben TTIP, v Sloveniji zanima le malokoga.

“Menimo, da je to absolutno nesprejemljivo, zato bomo v soboto na protestu zahtevali, da se začne resna razprava o sporazumu Ceta, da se opravi celovita presoja vplivov na družbo, okolje, delavske pravice, potrošnike in standarde, ne le o tem, kaj sporazum pomeni za gospodarstvo,” je napovedal Gnezda.

Na sporazum Ceta želijo opozoriti zato, ker bo predvidoma prihodnje leto o njem steklo glasovanje v Evropskem parlamentu, sledilo bo potrjevanje v Svetu EU in najverjetneje tudi ratifikacija v nacionalnih parlamentih. Tudi Slovenija bo torej morala imeti kmalu o tem izoblikovano jasno stališče.

Sporazum Ceta vsebuje mehanizem ISDS in glede na močno gospodarsko povezanost ZDA in Kanade obstaja tudi nevarnost, da bi v primeru umika ISDS iz sporazuma TTIP ameriška podjetja za obhod izkoristila Kanado, če bo mehanizem v tem sporazumu potrjen.

STA