V Splitu tudi o arbitražnem sporazumu
V ponedečjek bo slovenski zunanji minister Samuel Žbogar biskal Split, kjer se bo s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem udeležil slovesnega odprtja novih prostorov slovenskega generalnega konzulata v Splitu. Kot so pred kratkim potrdili na sedežu slovenske diplomacije, bosta ministra govorila tudi o poteku ratifikacijskega postopka arbitražnega sporazuma.
SPLIT >Ministra bosta v Splitu izmenjala informacije glede poteka pogovorov na tehnični ravni o izmenjavi not o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Če bosta ocenila, da je tehnični postopek uspešno končan, bi lahko dala zeleno luč za izmenjavo not, s katero bo arbitražni sporazum postal mednarodno-pravno zavezujoč za obe državi.
Nova stopnička za sporazum
To pomeni, da bi nato kmalu bila znana vsebina, čas in način za izmenjavo diplomatskih not. Sam začetek dela arbitražnega sodišča je sicer odvisen od tega, kdaj bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU, ker bodo s tem začeli veljati postopkovni roki v sporazumu.
Pristopna pogodba 2011?
V Zagrebu pričakujejo, da bodo pogodbo podpisali v prvi polovici leta 2011. Tudi Žbogar je prejšnji mesec v Bruslju poudaril, da “časovnica, ki jo Hrvaška postavlja sama zase, sovpada s časovnico, v kateri predvidevamo rešitev odprtih vprašanj”.
Tudi o deviznih varčevalcih
Tema pogovora ministrov v ponedeljek bo predvidoma tudi delo mešane komisiji za reševanje odprtih vprašanj med državama, ki se je prejšnji teden sestala v Zagrebu in se pogovarjala o iskanju rešitev za vrsto tehničnih vprašanj.
Pričakovati je, da bosta ministra pregledala tudi druga vprašanja v slovensko-hrvaških odnosih. Med njimi tudi o finančnih zagatah hrvaških deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.
Hrvaška je namreč minuli teden pristala na obnovitev pogajanj naslednic nekdanje Jugoslavije o vprašanja prevzema jamstev za stare devizne hranilne vloge pod okvirom Banke za mednarodne poravnave v Baslu, kot to določa sporazum o nasledstvu.
Pogovori prekinjeni 2002
Pogovori v Baslu so bili prekinjeni leta 2002, poleg Slovenije in Hrvaške pa se bodo za uspešno sklenitev pogajanj morale vključiti tudi ostale države, ki so nastale po razpadu bivše skupne države.
Skupaj tudi gospodarstveniki
V ospredju splitskega srečanja, kot je napovedano, bo sicer gospodarsko sodelovanje med državama, predviden pa je tudi sestanek s slovenskimi in hrvaškimi gospodarstveniki.
Glede na novo pozitivno ozračje v hrvaško-slovenskih odnosih bosta državi skušali nadoknaditi izpuščene priložnosti na področju gospodarskega sodelovanja, ki so bile posledica političnih ovir, ki so obremenjevale dvostranske odnose zaradi vrste odprtih vprašanj.
Več zanimanja za naložbe
Tudi uradne ocene govorijo, da je zraslo zanimanje za naložbe, posebej slovenskih podjetij na Hrvaškem. Za slovenske podjetnike je zanimivo tudi območje Dalmacije, čeprav nekatera slovenska podjetja, kot npr. Pivovarna Laško v poslovanju Splitske pivovare, niso pustila pozitivnega vtisa v hrvaški javnosti.
Pomoč pri pospeševanju gospodarskega doselovanja v Dalmaciji
Namen odprtja novih sodobnih prostorov generalnega konzulata v Splitu je prav pomoč pri pospeševanju gospodarskega sodelovanja na širšem območju Dalmacije. Konzulat od marca 2008 vodi častni konzul Branko Roglić, lastnik podjetja Orbico, ki je z lastnimi finančnimi sredstvi kupil in prenovil prostore generalnega konzulata v Splitu.
Slovenska vlada je Roglića pred dnevi sicer povišala v častnega generalnega konzula.
STA