V spomin na avtorja melodije slovenske himne

LJUBLJANA > Predsednik republike Borut Pahor je ob tem dejal, da je himna duša vsake države ter zven narodove in državne identitete. “Stanko Premrl je razumel preroško in brezčasno sporočilo Prešernovih stihov, zato jih je požlahtnil z melodijo, ki so jo kmalu po prvi predstavitvi sprejeli medse in za svojo vse Slovenke in Slovenci,” je dejal Pahor. Odkritje spominskega obeležja tako rekoč na predvečer 30. obletnice samostojnosti Slovenije, ki sovpada tudi z 220. obletnico Prešernovega rojstva in obletnicama dveh življenjskih prelomnic Stanka Premrla, je Pahor označil za pomenljivo in simbolno.

Besede in melodija

Po besedah ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta bo spominsko obeležje, ki stoji ob Premrlovem grobu, vse mimoidoče spominjalo, da se iz globoke duhovnosti in iz zdravega domoljubja rojevajo dela, ki presežejo čas, v katerem so nastala, ter postanejo navdih in preverjanje identitete še za prihodnje rodove. “Prešernov genij je pripravil besede, Premrlov talent pa je tem besedam dodal melodijo, ki smo jo prepevali kot hvalnico trti, prijateljstvu, slovenstvu, pa tudi svobodi in bratstvu med vsemi narodi,” je povedal Zore.

“Prešeren je uspel v Zdravljici ujeti slovenski značaj in naše čutenje, a svoj pravi smisel in pomen dobi Zdravljica le v Premrlovi zborovski uglasbitvi, ki poudarja in utrjuje pesnikovo sporočilo, ogreva srca državljanov, jih povezuje in jih navdušuje ter šele tako postaja ključni simbolni element naše državnosti,” je dejal glasbenik in profesor Matjaž Barbo.

Poudaril je, da je Premrl Slovencem zapustil izjemno veličasten glasbeni opus, ki obsega 1200 cerkvenih in 800 posvetnih del. Bil pa je tudi vodja vodilnih cerkveno-glasbenih institucij pri nas, med drugim organist ljubljanske stolnice, vodja orgelske šole in urednik Cerkvenega glasbenika.

Prvič so jo izvedli leta 1917

Premrlovo Zdravljico so prvič izvedli 18. novembra 1917 v veliki dvorani Hotela Union v sklopu koncerta Glasbene matice, pred 30 leti pa je postala slovenska himna, je izpostavil voditelj slovesnosti, igralec Pavle Ravnohrib.

Obeležje je oblikovala arhitektka Lucija Herle Poljanšek. Osrednji del obeležja je kamnit steber, ki po njenih besedah ponazarja stoičnost, zemeljskost, ki pa se ne zaključi, temveč se dviga proti nebu.

“Notno črtovje, ki se ovija okoli stebra, nas opominja na njegov obsežni opus in njegovo vsakodnevno vpetost v glasbo, kot delo skladatelja, organista in glasbenega pedagoga,” je dodala. V obeležje so umeščene tudi note dela skladbe Zdravljice. sta