V sredo so potrdili 1849 okužb, v Kopru 23

SLOVENIJA > V bolnišnicah so zdravili 1258 bolnikov s covidom-19 (24 manj kot dan prej), intenzivno nego jih je potrebovalo 189, kar je devet manj kot dan prej.

Tudi delež pozitivnih testov je bil v sredo nižji kot v torek, ko je znašal 30,5 odstotka. V torek so namreč opravili 7003 teste in potrdili 2139 koronavirusnih okužb. Je pa v sredo umrlo 11 bolnikov več kot v torek.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne je odgovorila je tudi na vprašanje, kdaj se zabeleži smrt zaradi covida-19. “Svetovna zdravstvena organizacija zaradi primerljivosti podatkov daje državam enotna navodila. Vsi, ki so bili v zadnjem mesecu okuženi z novim koronavirusom, gredo na ta seznam, razen tistih, za katere v resnici obstaja neki drug neposreden vzrok, npr. prometna nesreča s smrtnim izidom. Sicer pa ravno zato govorimo o umrlih s covidom, in ne zaradi covida. Gre pa za priporočila Svetovno zdravstvene organizacije. Kompletno analizo in primerjavo med državami pa bo treba narediti pozneje, ko bodo znani čisto vsi podatki.”

Goriška regija ima najnižjo incidenco

Glede na število novih okužb na včerajšnji dan negativno izstopajo naslednje občine: Brežice 30, Celje 45, Dravograd in Ivančna Gorica 22, Koper 23, Krško znova veliko, 31, Laško 24, Lenart 23, Murska Sobota 21, Novo mesto 42, Polzela in Slovenj Gradec 33, Ptuj 35. Najbolj izstopa Slovenska Bistrica s kar 68 okuženimi in Šentjur s 55. Velja izpostaviti še Velenje s 34 novimi okužbami in Žalec s 30. V Ljubljani je bilo novih okužb 169, v Mariboru pa 84.

Na Primorskem so včeraj največ novih okužb potrdili v Kopru, in sicer 23. V Izoli so potrdili 14 okužb, v občini Hrpelje-Kozina 11, v Postojni 9, v Ilirski Bistrici in Sežani po 8, v Idriji so potrdili 7 okužb. V Divači so potrdili 6 okužb, v Novi Gorici, Piranu, Tolminu in Cerknem po 4. V Ankaranu in Komnu so potrdili po dve okužbi, po eno pa v Brdih in Kobaridu.

Glede na 14-dnevno incidenco na 100.000 prebivalcev je najslabša posavska regija, sledi pomurska in nato jugovzhodna Slovenija. Goriška regija je znova najboljša, osrednje slovenska je na drugem mestu, nato sledi obalno-kraška regija.

Ruta ali šal ne nudita zadostne zaščite

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne je na današnji dopoldanski novinarski konferenci povedala, da razmere v bolnišnicah zaenkrat ne dopuščajo sproščanja ukrepov. Kot novost je sicer omenila, da za ustrezno zaščito nosno-ustnega predela ne zadostujeta ruta ali šal, ampak je po novem obvezna maska. Dodala je, da so to lahko kirurške maske ali pralne maske, ki prav tako nudijo ustrezno zaščito. “Te so nasploh primerne, ker jih imamo lahko dlje časa, preden se razmočijo. Kirurške je namreč treba praviloma menjati na dve uri," je dejala. Šal pa po njenih besedah ni primeren, ker se ne oprime obraza.

Na zeleni seznam so dodane nekatere administrativne enote držav članic EU - pri Danski pokrajini Ferski otoki in Grenlandija, pri Finski administrativna enota Aland in pri Norveški administrativna enota Trondelag. Na rdeči seznam je dodana Nemčija. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ter Estonija sta v celoti rdeča. Irske in Islandije ni več na rdečem seznamu, kar pomeni, da za vstop iz njih ni omejitev in karantene.

Nekoliko se spreminja tudi obveščanje glede rezultatov testiranj. Večina ljudi, ki so bili testirani do zdaj, je dobila informacijo s strani zdravnika ali vstopne točke, kjer je bil bris odvzet. “V prihodnje bo ta način avtomatiziran s SMS-sporočilom prek NIJZ-ja, na način, da bo zagotovljena varnost. To bo dvostopenjski način, potrebno bo na podlagi prvega sporočila vnesti nek podatek, ki je znan samo temu, ki mu je sporočilo namenjeno. Potem bo prek sporočila dobil še izvid testa. Izvide testov je mogoče spremljati tudi prek portala e-zdravje, z dostopom za posameznike,” je povedala danes državna sekretarka. Omogočeno pa bo še vedno sporočanje izvidov prek vstopnih točk oziroma zdravnikov, je še dodala.

Glede zdravstvenih delavcev, ki so najbolj obremenjeni, je povedala, da iščejo način za sprostitev ukrepa, ki je omejeval koriščenje viška ur in dopustov.

Zakaj stopicamo na mestu?

Na vprašanje, čemu pripisujejo stopicanje na mestu glede neupadanja števila okuženih, je odgovorila: “Razlogov je verjetno več, v Sloveniji popoldnega lockdowna nismo imeli, izvajalo se je veliko število dejavnosti, ne glede na to, da je bilo uvedenih veliko ukrepov vse z namenom zmanjšanja možnosti druženja. Zavedamo pa se, da to druženje ni samo na delovnih mestih, ni povezano samo s prehajanjem občin, očitno je prihajalo tudi do zasebnih druženj. Druženje, ki pomeni bližino manj kot 2 metra in traja več kot 15 minut, pomeni pač možnost razsoja. Zakaj je bilo to nekje bolj upoštevano, nekje pa manj, bomo verjetno zelo težko odgovorili, ampak dejstvo je, da vsekakor do nekih druženj, ki so pomenila raszoj virusa v splošni populaciji, kar je privedlo, da vnosa virusa v nekatere skupin, je prihajalo.”

Leo Caharija