V Svizu se zavzemajo, da kriza ne bi bila razlog za klestenje v šolstvu
Ključno vprašanje za Slovenijo pred 5. oktobrom, svetovnim dnevom učiteljev, je, kako razumemo pomen izobraževanja v času krize, pravi glavni tajnik sindikata pedagoških delavcev Sviz Branimir Štrukelj. V sindikatu "politični razred" pozivajo, naj se odloči, ali bomo šli po grški ali danski poti.
LJUBLJANA> Grčija bo v kratkem odpustila 30.000 javnih uslužbencev, med njimi tudi pedagoških delavcev. Na Danskem so se nasprotno pred nekaj tedni odločili za povečanje sredstev za izobraževanje, čeprav se prav tako soočajo s krizo kot druge države, pravi Štrukelj. Taka odločitev po njegovih prepričanjih kaže na "drugačen način obvladovanja krize".
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je ob tem izrazil upanje, da predlogi za povečanje števila otrok v vrtčevskih skupinah in šolskih razredih oziroma za zmanjšanje števila vzgojiteljev ter učiteljev ne pomenijo, da se bo Slovenija obrnila v smer Grčije.
Štrukelj je izpostavil tudi izjavo predsednika SDS Janeza Janše, da "rezerve, ki še obstajajo, so v učinkovitosti, organizaciji in številčnosti javnega sektorja. Pri javnih naročilih je teh rezerv zelo verjetno za okoli 20 odstotkov, v organizaciji šolstva, zdravstva in socialne mreže pa verjetno tudi najmanj 15 odstotkov".
V zvezi s tem se glavni tajnik Sviza sprašuje, "kako bo potencialna naslednja oblast za 15 odstotkov zmanjšala stroške v šolstvu, zdravstvu in sociali, če pa vsi vemo, da gre v teh panogah 85 odstotkov vseh sredstev za plače". "Če pri nespremenjenih plačah za 15 odstotkov znižate stroške, nimate nobenih materialnih stroškov, torej se pouk ne more odvijati, v bolnicah ne morejo zdraviti, ni ničesar," pravi Štrukelj, ki se sprašuje, ali taka izjava torej ne pomeni odpuščanja.
Tudi taka izjava po prepričanju Štruklja pomeni, da se Slovenija "ne obrača po danskem zgledu, temveč nam je bližja in ljubša Grčija".
STA