V torek veto na zakon o malem delu
Interesna skupina delojemalcev je danes v državnem svetu vložila predlog za odložilni veto na zakon o malem delu, ki so ga poslanci sprejeli v torek. Vlagatelji ocenjujejo, da bo imel zakon nepopravljive posledice na trgu dela. Državni svet bo o vetu skupaj s predlogom veta na zakon o izenačevanju možnosti invalidov odločal na izredni seji drugega novembra.
LJUBLJANA> Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in vodja interesne skupine delojemalcev v državnem svetu Dušan Semolič je vložitev predloga za odložilni veto napovedal že pred sprejetjem zakona o malem delu. Sindikati so do zakona zelo ostri, na po njihovem škodljive posledice malega dela so pred državnim zborom opozorili tudi s protesti.
Upajo, da bo državni zbor ponovno odločal
Večina državnih svetnikov se je že ob obravnavi predloga zakona o malem delu pred nekaj meseci izrekla proti zakonu. Prav zato pričakujejo, da bodo izglasovali veto in zahtevali, da državni zbor o zakonu ponovno odloča, tokrat z absolutno večino.
Rednih zaposlitev bo vse manj
V interesni skupini delojemalcev v sporočilu za javnost ponovno opozarjajo, da bo z malim delom več negotovih oblik dela, mladi pa si bodo bistveno težje našli redno zaposlitev, ki bi jim zagotavljala ekonomsko in socialno varnost. Rednih zaposlitev bo vse manj, so prepričani.
Zmanjševanje pravic zaposlenih
Zakon bo po njihovih ocenah zagotovo vplival na ceno dela in s tem tudi na zmanjševanje pravic zaposlenih, katerih pravice urejajo kolektivne pogodbe.
Malim delavcem malo delo za razliko od rednega delovnega razmerja med drugim ne daje pravice do denarnega nadomestila v času bolezni, denarja za prevoz in malico, dopusta, odpovednega roka, dodatka na delovno dobo, niti ne odpravnine in denarnega nadomestila v času nege otroka, opozarjajo predlagatelji veta.
Na uspeh veta upajo tudi drugi nasprotniki malega dela, študentje in nekateri politični podmladki. Če veto ne bo uspešen, napovedujejo referendum.
Problematičen tudi zakon o enakih možnostih
V državnem svetu so za STA pojasnili, da je predlog odložilnega veta na zakon o izenačevanju možnosti invalidov, sprejet 21. oktobra, vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Borisom Šuštaršičem.
Zakon namreč po njihovih ocenah predstavlja zelo velik razkorak med vsebino, ki jo nakazuje naslov zakona, ter dejansko vsebino zakona, “ki pozitivne rešitve v korist invalidov opredeljuje v precej skrčenem obsegu”. STA