V tujini je več deset tisoč Slovencev, delodajalci bi jih privabili z razvojno kapico
Iz Slovenije se letno izseli približno 5000 državljanov, kar je primerljivo s številom prebivalcev Žalca. V tujini je stalno prijavljenih približno 160.000 Slovencev, največ v Nemčiji. Ob velikem pomanjkanju delovne sile se stopnjujejo pozivi k privabljanju domače delovne sile nazaj v domovino. Delodajalci kot ključen ukrep za to vidijo tako imenovano razvojno kapico.
LJUBLJANA > V Sloveniji se že dlje časa ukvarjamo z vprašanjem pomanjkanja delovne sile, posledično pa z vse večjim prilivom tujih delavcev. Delež teh je med vsemi delovno aktivnimi že približno 16-odstoten. Posledično so vse pogostejši pozivi, da je treba vrzel na trgu dela reševati tudi s privabljanjem slovenske delovne sile iz tujine nazaj na domači trg dela.
Slovenijo sicer vsako leto še vedno zapusti več tisoč ljudi. Leta 2023 je v tujino odšlo 19.950 ljudi, starejših od 15 let, med njimi pa je bilo 4877 slovenskih državljanov, kažejo podatki državnega statističnega urada. Med letoma 2018 in 2022 je število izseljenih Slovencev presegalo 5000, pred tem pa je bila ta številka celo višja od 7000 oziroma 8000.
Največ Slovencev glede na podatke notranjega ministrstva stalno živi v Nemčiji (29.422), Avstriji (25.630), na Hrvaškem (17.787), v Švici (12.391), Italiji (9698), Srbiji (9197), Kanadi (8355), Argentini (7670), Avstraliji (5659), ZDA (5586), Veliki Britaniji (4232), Franciji (3331) in BiH (2923).
Glede na evidence, ki jih vodi notranje ministrstvo, ima stalno prebivališče v tujini približno 158.500 slovenskih državljanov, začasnega pa še približno 5500.
Nekateri slovenski državljani v tujini zgolj delajo. V Avstriji jih je konec lanskega leta delalo 27.588, od tega jih je tam živelo 11.720, 15.868 pa se jih je na delo vračalo dnevno ali tedensko, so pojasnili na Zavodu za zaposlovanje. Za Italijo podatka nimajo. Po njihovi neuradni oceni jih pri zahodnih sosedih v različnih oblikah, tudi na črno, dela približno 9000, pri čemer naj bi jih velika večina mejo prestopala dnevno.
Več predlogov iz opozicije
V opoziciji imajo za privabljanje slovenske delovne sile nazaj v domovino več predlogov. “Bistvenega pomena je zagotoviti kakovostne zaposlitvene možnosti, vključno s konkurenčnim plačilom in davčno razbremenitvijo dela,” menijo v SDS. Poskrbeti je treba tudi za stabilno poslovno okolje, pomembni vidiki pa so še stanovanjska politika, družbena vključenost in poenostavitev birokratskih postopkov, so pristavili.
Spomnili so, da je bila v tem smislu pomembna v času zadnje vlade Janeza Janše sprejeta novela zakona o dohodnini. Rešitve iz te novele so bile pozneje z novimi zakonskimi spremembami odpravljene, lani pa so vladi Roberta Goloba v sklopu reševanja razmer v zdravstvu predlagali številna priporočila, med njimi tudi za vrnitev zdravstvenih delavcev v Slovenijo.
Tudi v NSi bi najboljše kadre iz tujine znova skušali pritegniti s posegom v dohodninski sistem, da bi bil bolj stimulativen, uvedli pa bi tudi t. i. razvojno kapico, kar pomeni, da bi določili zgornjo mejo dohodka, od katerega ni več treba plačevati dodatnih prispevkov. Po njihovem predlogu bi bila postavljena pri 4600 evrih, za začetek, denimo, zgolj za eno vrsto prispevkov.
Zavzemajo se tudi za poseben paket dobrodošlice za digitalne nomade, posameznike, ki delajo skoraj izključno prek spleta in tako delo opravljajo kjerkoli na svetu. Konkretneje tega predloga niso razdelali. So pa pozvali še k vzpostavitvi posebne službe za pomoč Slovencem, ki bi se želeli vrniti domov, pri premagovanju administrativnih ovir in iskanju kariernih priložnosti.
Delodajalci si od vsega najbolj želijo prav uvedbe razvojne kapice, so nakazali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kapico na socialne prispevke bi postavili pri 1,6-kratniku povprečne plače, to je 3800 evrih, “kar je primerljivo z Nemčijo, ki je kljub temu dejstvu socialna država”.
Ministrstvo: Odgovorno je tudi gospodarstvo
Aktualna vlada je, da bi privabila slovenske kadre nazaj domov, sicer nedavno poskrbela za začasno dohodninsko olajšavo za strokovnjake iz tujine. Izkoristijo jo lahko visoko kvalificirani kadri, stari do 40 let, ki se v Slovenijo vrnejo po dveh letih dela oziroma študija v tujini. Pogoj je, da jim delodajalec ponudi dvakratnik povprečne slovenske plače.
Na ministrstvu za delo na povpraševanje, ali so v načrtu še kakšni drugi ukrepi, niso odgovorili neposredno, so pa ocenili, da mora svoj del odgovornosti prevzeti tudi gospodarstvo.
Upajo, da delodajalci ne bodo več zavračali njihovih predlogov, ki bi povečali privlačnost dela v Sloveniji. Med njimi so izpostavili možnost razbremenitve starejših delavcev z možnostjo dela po sistemu 80/90/100, kar bi pomenilo, da ima zaposleni pravico, da po določeni starosti dela z 80-odstotnim delovnim časom, 90-odstotno plačo in 100-odstotno plačanimi prispevki, ter možnost 30- ali 32-urnega delovnega tedna, ki bi bil plačan kot poln delovni čas.
Se je pa treba, tako na ministrstvu, vprašati tudi po razlogih za selitve Slovencev. “V večini primerov so to - ko gre za dejavnike, na katere ima lahko javna politika vpliv - višje plačilo za delo, boljši pogoji dela, morda dostopnejša stanovanja,” so ocenili.
Glede plač so dejali, da lahko nanje vplivajo le posredno prek minimalne plače. Verjamejo pa, da je v Sloveniji za dostopnost javnih storitev, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo in v kratkem tudi dolgotrajna oskrba, nadpovprečno dobro poskrbljeno in da je to dejavnik kakovosti bivanja in privlačnosti za Slovenijo. Tudi glede razpoložljivosti stanovanj verjamejo, da se po 30 letih dogajajo bistveni premiki.
Izven Evrope je največ Slovencev v Kanadi in Argentini
Na Zavodu za zaposlovanje se bodo medtem privabljanja Slovencev iz tujine v domovino lotili z zaposlitvenimi dogodki. Prvega v ta namen načrtujejo v Argentini. Kot so pojasnili, so se za to državo, ki je že dlje časa v gospodarskih težavah, odločili, ker predstavlja eno izmed največjih slovenskih skupnosti v izseljenstvu, sicer oblikovano predvsem po drugi svetovni vojni.
“Veliko teh Slovencev še vedno ohranja slovenski jezik, kulturo in tradicijo, po drugi strani pa so tudi vpeti v argentinsko družbo. Da bi jih pritegnili nazaj v Slovenijo, jim želimo predstaviti zaposlitvene in druge možnosti v Sloveniji ter jim pomagati pri njihovi vrnitvi. S pravilnim pristopom lahko Slovenija spet pridobi dragocene človeške vire ter tako hkrati pomagamo tudi slovenskemu gospodarstvu,” so prepričani. Ozirajo se tudi po drugih državah. Katerih, ni znano.
Največ Slovencev sicer glede na podatke notranjega ministrstva stalno živi v Nemčiji (29.422), Avstriji (25.630), na Hrvaškem (17.787), v Švici (12.391), Italiji (9698), Srbiji (9197), Kanadi (8355), Argentini (7670), Avstraliji (5659), ZDA (5586), Veliki Britaniji (4232), Franciji (3331) in BiH (2923). Prek tisoč jih ima stalno prebivališče še na Švedskem, Nizozemskem, v Belgiji, Španiji in Severni Makedoniji. Po začasnih prebivališčih je prav tako v ospredju Nemčija, začasno je tam prijavljenih 1045 slovenskih državljanov.
