V zadnjih 25 letih izgubili 85.000 hektarjev kmetijskih zemljišč

LJUBLJANA > Predsednik zbornice Cvetko Zupančič je na današnjem srečanju z novinarji opozoril, da izguba najboljših kmetijskih zemljišč na območju Braslovč pri načrtovani gradnji hitre ceste tretje razvojne osi in pri gradnji proizvodne cone na območju občine Hoče-Slivnica ter apetiti po najboljših zemljiščih na območju Slovenske Bistrice kažejo, da varovanje kmetijskih zemljišč ni učinkovito. Zbornica pričakuje, da bo imel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov bolj aktivno vlogo pri ohranjanju zemljišč.

Direktor zbornice Branko Ravnik je pojasnil, da je bil v tem času narejen avtocestni križ, skoraj vsaka občina ima svojo obrtno oziroma proizvodno cono, mesta so se razširila. “Pozidava zemljišč je potekala predvsem v ravninskem delu, slabša kmetijska zemljišča pa so se zaraščala,” je opozoril.

Vodilni predstavniki KGZS so govorili o delu in načrtih zbornice. Ta ima trenutno 91.471 članov, iz članarin pa počrpajo 1,7 milijona evrov prihodkov. “Te prihodke ciljno, pozorno in transparentno porabimo za delovanje zbornice,” je dejal Zupančič.

Tudi letos bodo aktivnosti usmerjene v krepitev delovanja zbornice, krepitev odzivnosti na aktualno problematiko in aktivno delovanje na vsebinah, ki jih zbornica pokriva. Zagotavljali bodo celovite in kakovostne storitve v okviru izvajanja nalog javnih služb in drugih storitev, ki se izvajajo v zborničnem sistemu.

Povečati si želijo medinstitucionalno sodelovanje za učinkovitejši prenos znanja na kmetije ter osveščati slovenskega potrošnika o prednostih lokalno pridelane hrane, je poudaril Ravnik.

Na zakonodajnem področju je v novem letu predvideno odprtje sistemske zakonodaje na področju kmetijstva, gozdarstva, okolja in davkov. Zbornica bo tu predlagala rešitve na vsebine, ki imajo vpliv na razvoj kmetijstva in podeželja ter bodo oblikovale spodbudno poslovno okolje in omogočile nove zaposlitve v panogi.

Na področju skupne kmetijske politike bodo krepili aktivnosti v podporo učinkovitejšemu črpanju sredstev, začela pa se bo tudi razprava o usmeritvah v naslednjem programskem obdobju.

Pri izvajanju javne službe kmetijskega svetovanja se bo v tem letu začela priprava pravnega okvira za delovanje te službe.

Kot je dejal Ravnik, bo v novem letu ena pomembnih usmeritev priprava koncepta, s katerim bi izboljšali tržni položaj primarnih pridelovalcev. Zbornica bo nadgradila projekt Kupujmo domače in se aktivno vključevala v promocijo slovenske pridelave in predelave z že tradicionalnimi dogodki. Prenovo bo doživela tudi spletna stran zbornice ter zbornično glasilo Zelena dežela.

Vodstvo zbornice v novem letu pričakuje več aktivnosti države, ki bi zmanjšale breme škod po divjadi, s katerimi se sooča kmetijstvo.

STA